Zaradi kadrovske krize bodo tudi nov sistem dolgotrajne oskrbe zaznamovale čakalne vrste in pravice zgolj na papirju Nujen kadrovski ukrep ob uvedbi novega sistema: 20-odstotni dodatek na plače zaposlenih v panogi dolgotrajne oskrbe
LJUBLJANA, 11. junij 2025 - Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije ponovno pozivajo Vlado RS, Ministrstvo za solidarno prihodnost in poslance Državnega zbora, da še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in dolgotrajna oskrba v instituciji, zagotovijo dostojnejše plačilo zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Nizke plače in posledična kadrovska podhranjenost namreč ogrožajo uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe, zaradi česar se bodo uporabniki kljub plačevanju novega prispevka soočali s čakalnimi vrstami in pravicami, ki bodo zgolj mrtva črka na papirju. Do sedaj sprejeti vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske krize ne zadostujejo in izvajalcem ne omogočajo niti uspešnega zadržanja obstoječih, kaj šele privabljanja novih zaposlenih, ki bodo ključni za izvajanje novih storitev.
Velika reforma, a z ogroženo izvedbo
Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjem obdobju. Uvedba vsakega novega sistema zahteva celovit pristop, pogoje za uvedbo in izvajanje novih storitev, postavitev jasnih standardov in kadrovskih normativov, tehnološke spremembe (vzpostavitev informacijske podpore) ter organizacijo izvajanja oskrbe na terenu. Vse to predstavlja velik strokovni, organizacijski in čustveni napor za zaposlene, ki so vsak dan v neposrednem stiku z uporabniki. A uvedba novega sistema poteka v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki ogroža dostopnost in kakovost oskrbe.
Zahtevamo ukrepanja: 20-odstotni dodatek na plače
Od Vlade RS zato zahtevamo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. S tem bi izvajalcem v ključnem trenutku ob prehodu na nov sistem omogočili, da bi lahko sploh obdržali obstoječe in privabili dodatne delavce, nujne za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe.
Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po Zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo, oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni.
Dosedanji vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske problematike nezadostni
Eden takšnih je nedavno predstavljeni dodatek za neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, kjer kljub zatrjevanju odgovornih ne gre za nov dodatek, temveč zgolj za širitev kroga upravičencev. Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu.
Prav tako kadrovske krize v panogi dolgotrajne oskrbe ni mogoče reševati z nekaterimi predlogi, ki jih dobivajo vodstva zavodov – na primer s pogostejšim izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela, ki dejansko ne pomeni višjih osnovnih plač, temveč od že preobremenjenih delavcev zahteva, da za boljše plačilo opravijo še več dela. Podobno velja za pozive k uporabi možnosti podeljevanja dodatnih plačnih razredov po 22. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ni sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ 10 odstotkov zaposlenih. To med zaposlenimi ustvarja občutek neenakosti, napetosti in razočaranja, saj vsi opravljajo zahtevno delo, a so različno obravnavani. A tudi tisti, ki dodatek prejmejo, učinkov ne občutijo takoj, saj se izplačila uvajajo postopno do leta 2028.
Če želimo resnično izboljšati razmere tako za uporabnike dolgotrajne oskrbe kot delavce, ki te storitve izvajajo, potrebujemo sistemske ukrepe in pravično plačno ureditev, ne pa zasilnih rešitev, ki ustvarjajo predvsem neenakosti med delavci in še povečujejo nezadovoljstvo.
Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:
Denis Sahernik, sekretar
Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Frančiška Ćetković, predsednica
Za Socialno zbornico Slovenije:
Suzi Kvas, prof., generalna sekretarka
Za Srebrno nit – Združenje za dostojno starost:
mag. Irena Žagar, predsednica
Za Zbornico – Zvezo:
Anita Prelec, predsednica
Za Zvezo društev upokojencev Slovenije:
Zdenka Jan, predsednica