Novice

Človek ostane brez besed.

Spoštovani,

Hvala, ker ste nas spremljali.

UKC Ljubljana je organiziral že več etičnih posvetov, med katerimi je bil tudi posvet o evtanaziji.

Strokovni posveti so namenjeni predvsem našim zaposlenim, čeprav spremljanje omogočamo tudi vsem ostalim, ki jih tema zanima.

Zdravniki in zdravstveno osebje s pacienti bivamo in se pogovarjamo brez posrednikov, podnevi in ponoči, vsak dan, vse dni v letu. To je naše osnovno poslanstvo.

S spoštovanjem, 

prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica
Strokovna direktorica

Univerzitetni Klinični center Ljubljana
T: 01 522 5151
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Namen pričujočega pisma je izraziti protest Srebrne niti nad načinom vodenja strokovnega posveta o evtanaziji v UKCL 8.4. 2022.

Če povzamem, ne ugovarjamo nobenemu referatu – nekateri so bili tehtni in so nam dali misliti – ugovarjamo načinu vodenja posveta, ki je ZPPKŽ diskvalificiral, ne da bi ga pred tem pošteno predstavil. Lahko sprejmemo in živimo z dejstvom, da aktualno vodstvo UKCL (poleg generalnega direktorja je bila na njem največ pri besedi strokovna direktorica UKCL prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, ki je poleg dveh referatov imela tudi uvodni nagovor) zavrača legalizacijo pomoči pri končanju življenja, ne moremo pa sprejeti tega, da 'prispeva' k javni razpravi o ZPPKŽ tako, da onemogoča njegovo predstavitev in nesočutno utiša glas pacientov, ki mislijo drugače. Tudi pacienti UKCL imajo svoje poglede na evtanazijo, le do besede ne smejo. Zakaj že?

Z načinom vodenja posveta je vodstvo naše najodličnejše zdravstvene ustanove z besedo in dejanjem jasno sporočilo, da zavrača odprto in argumentirano javno razpravo o možnosti uzakonitve pomoči pri končanju življenja in da bolniki njihovih intenzivnih oddelkov ne smejo razpravljati s svojimi zdravniki o vprašanjih medicinske etike. To zavračanje je v demokratični javnosti nesprejemljivo in zato še enkrat pozivamo UKCL k objavi celotnega posnetka posveta.

Celotno pismo v priponki.

Lep pozdrav

Biserka Marolt Meden

predsednica Srebrne niti

 Srebrna nit - protestno pismo UKCL evtanazija april 02283.81 KB

Spoštovani

Predzadnjo jesen, 10. 10. 2020 je bil ustanovljen Urad za demografijo, ki ga je v aprilu letos, spet tik pred volitvami, slavnostno odprl predsednik Vlade. Ko beremo, kdo vse je tam zaposlen, ni to niti približek urada za demografijo, kot ga potrebujemo, smo si ga želeli in ga pričakujemo. Gre samo še za en primer organa, kjer vladajoče stranke koalicije, predvsem najmočnejša SDS, vanj umeščajo svoje strankarske kadre, med katerimi je težko najti osebe s primernimi (kaj šele dobrimi) strokovnimi in zaposlitvenimi referencami za delo na področjih urejanja medgeneracijskih razmerij, predvsem pa urejanja nezavidljivega položaja blizu 430.000 ljudi, starejših od 65 let.

Ugotovitve Srebrne niti, večkrat predstavljene javnosti, tudi v zadnjih mesecih predstavljene političnim odločevalcem, so – žal – nespremenjene in še vedno držijo. Ponovno je starejša populacija potisnjena na obrobje družbe, noben državni organ se sistematično in celovito ne ukvarja z njo. Razmere na tem področju jasno izkazujejo in potrjujejo potrebo po ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše, ki bo v celoti in s kontinuiteto delovanja odgovorno za ta del prebivalstva Slovenije.

V Srebrni niti tako še vedno vztrajamo pri zahtevi po samostojnem ministrstvu za starejše v Republiki Sloveniji. Volitve 24. aprila 2022 so mejnik, ko pričakujemo, da bodo utemeljena pričakovanja glede njegove ustanovitve zapisana v skorajšnji koalicijski pogodbi političnih strank, ki jim bo volilno telo podelilo mandat in ki bo novo vlado RS zavezala k udejanjenju te zahteve.

Več v priponki.

SN javno pismo Komu je namenjen urad za demografijo 20. 4.88.32 KB

Lepo vas pozdravljamo.

Biserka Marolt Meden,

predsednica Srebrne niti

Slovensko sociološko društvo vabi na okroglo mizo

O smislu politične korektnosti v znanosti: problem naslavljanja starih ljudi.

Okrogla miza bo potekala v sredo, 20. aprila 2022 ob 17.00 v Trubarjevi hiši literature in
na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi

(Meeting ID: 951 8295 4493).

Čeprav so izrazi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju prikladni, lahko ljudi nehote stereotipizirajo. V znanstveni literaturi se za oznako ljudi, starejših od 60 let, pogosto uporabljajo izrazi kot so stari ljudje, starejši odrasli, seniorji, ostareli in starostniki. V zadnjem času so se v slovenski javnosti pojavile kritike, da nekateri od naštetih izrazov bolj kot drugi zamegljujejo heterogenost ljudi v zadnjem življenjskem obdobju. Ker sociološka skupnost starost postavlja v samo središče svojega raziskovanja, je pomembno, da se razpravo razširi s sociološkim pogledom. Na pogovoru se bomo vprašali, kako je s sociološkega zornega kota najbolj smiselno naslavljati stare ljudi, iz kje izhaja potreba po uvajanju »mehkejših« izrazov in razmislili o potencialnih nevarnostih uporabe politično korektnih izrazov v znanstvenih besedilih.

Na okrogli mizi bodo sodelovale_i:

dr. Monika Kalin Golob,
dr. Dušana Findeisen,
Biserka Marolt Meden in
Otto Gerdina.

Okroglo mizo bo povezovala dr. Jasna Mikić Ljubi.

Vabljene_i.