Colors: Purple Color

Mamina sostanovalka v domu starejših je bila upokojena medicinska sestra, ki je za časa službovanja opravljala delo na visokem položaju. Rada sem se pogovarjala z njo, govorili sva o zdravstvu in o zdravstvenih delavcih, o medicini včeraj in danes, o prednostih in slabostih našega časa. Njene pronicljive pripovedi so bile polne življenske modrosti. Nekega dne mi je pripovedovala o deklici z davico. Bila je zelo slaba, dušila se je, spremljala jo je na Infekcijsko kliniko. Na poti v Ljubljano ji je deklica umrla na rokah: »Še danes vidim pred očmi njen angelski obraz, obdan s plavimi kodri…« Jaz pa sem se o davici učila le iz knjig. Po zaslugi cepljenja moja generacija zdravnikov davice ni nikoli videla. Prepričana sem, da so takratne matere cepljenje sprejele z velikim olajšanjem, predstavljalo je upanje za njihove družine. Danes pa je postalo žrtev lastnega uspeha. Običajno se zdravniki kar dobro cepimo, več pomislekov pa imajo ostali kadri v zdravstvu. Če si omislimo kakšno eksotično potovanje, se bomo sicer vsi brez zadržkov cepili proti rumeni mrzlici, ob cepljenju doma in v službi pa bomo oklevali. Cepljenje povzroča še največ stranskih učinkov tistim, ki ga odklanjajo: »Enkrat sem se cepila proti gripi, potem pa sem imela celo leto same težave…« Mene, ki se redno cepim, pa le vsakih nekaj let dva dni malo bolj boli roka… 

V domu so običajno jesenski položnici za plačilo oskrbe III.a za mamo priložili dopis v drobnem tisku: »Če se želi vaša svojka/svojec cepiti proti sezonski gripi, pokličite na ta telefon, da jo/ga bomo vpisali na seznam.« Samo to in nič drugega. Nobene obrazložitve, kako resne zaplete lahko prinaša gripa starejšim ljudem s pridruženimi boleznimi, nobene zloženke, nobenega plakata NIJZ-ja v domu. Spraševala sem se, koliko osebja se bo cepilo. Ali so se o pomenu precepljenosti zaposlenih v domovih za starejše pogovarjali na jutranjem raportu? Ali se bo cepilo vodstvo doma, da bi bilo ostalim za zgled? Se bo cepil direktor? Glavna sestra?... Mamo sem vpisala na seznam. Tudi jaz sem se cepila. Cepila sem se, da zaščitim sebe, svojo družino in svojo ostarelo mamo. Cepila sem se, da bom zaščitila svoje bolnike in da ne bom s svojo okužbo še dodatno obremenila njihovega zdravstvenega stanja, kar bi se za nekatere lahko tudi usodno končalo. Cepila sem se zaradi svojih sodelavcev, da jim ne bom z bolniško odsotnostjo v zimskem času, ko imamo največje delovne obremenitve, dodatno naložila na rame še svojih obveznosti.

Od marca lani smo ujetniki epidemije Covid 19. Vrata v domove za starejše smo zaklenili, starostnike smo osamili, v imenu varnosti smo jim odvzeli pravico do družine. Domovi za starejše so se spremenili v zapore. Že prej mačehovsko odmerjena vsakodnevna oskrba, podporna delovna in fizioterapija se je za zaklenjenimi vrati še skrčila. Iz radijskih in televizijskih sprejemnikov sta kar naprej odmevali besedi »zaščita najranljivejših«, kakor da je to čudežna mantra, ki bo pregnala virus iz domov za dolgotrajno oskrbo in prikrila našo neučinkovitost. A mantra ni delovala! Starejših v domovih nismo uspeli zaščititi. Delež okuženih v starostni skupini nad 85 let je na račun domov nesramno visok. V prenekaterem domu so načrti o organizaciji rdečih in sivih con delovali le na papirju, okužba pa se je kakor v mišolovki razširila na vse stanovalce in preveč negovalcev. Z uvedbo preventivnega testiranja zaposlenih v DSO-jih, ki so ključni prinašalci in prenašalci okužbe v tem zaprtem sistemu, smo zamudili dva meseca. Slovenija je na neslavnem tretjem mestu na svetu po številu umrlih za Covid na milijon prebivalcev. Jeseni smo imeli ekstremno visoko presežno umrljivost, 58% umrlih se je okužilo v DSO-jih (npr. v sosednji Italiji pa 35%). V domovih za starejše je umrl vsak deseti stanovalec. Tako je direktor NIJZ-ja lahko le resignirano povedal: »Covid je dokazal vse slabosti našega ravnanja s starejšimi. Dolgo smo samo čakali, kdaj se bo ta sistem sesul, in sesul se je s prihodom Covida.«

S cepljenjem smo končno dobili upanje, da epidemijo ustavimo. Zaposleni v domovih imajo  priložnost, da zaščitijo svoje oskrbovance. Koliko se jih bo cepilo? Je cepljenje za zdravstvene in negovalne delavce pravica ali pa je tudi dolžnost? Koliko direktorjev se bo cepilo? Koliko glavnih sester? Pozivam jih, da o svojem cepljenju javno spregovorijo, naj  z dobrim zgledom spodbudijo še ostale!

Tisti torek sem se v službi postavila v vrsto. Trenutek trajajoč rahlo pekoč občutek v rami. Zvečer me je pričela nekoliko boleti leva roka. Bolečina je že naslednji dan izzvenela. Izkoristila sem privilegij zdravstvenih delavcev in bila cepljena proti Covidu 19 med prvimi. Izkoristila sem svojo pravico. Opravila sem svojo dolžnost.

Vlasta Iljič Brecelj

Epidemijo lahko obvladuješ in vodiš k družbeno sprejemljivim izidom le na način, da državljani pri obvladovanju epidemije sodelujejo. To dosežemo, če jih prepoznamo kot zaupanja vredne partnerje. Ključno je, da je dialog z državljani utemeljen na zaupanju in spoštovanju, da so informacije o stanju epidemije realne, pozivi k sodelovanju pa utemeljeni z logičnimi, razumljivimi in sorazmernostnimi ukrepi, ki jih lahko izpeljejo odgovorni državljani. Epidemija ni vojno stanje, je stanje zavedanja tudi še neznanih nevarnosti, ki jih lahko obvladujemo le s pozitivnim dialogom, spodbudami, transparentnostjo delovanja in skrbjo za družbeno dobro. Vsak državljan mora čutiti, da ima pomembno vlogo, ki postane njegova odgovornost, pri tem pa moramo paziti in v največji možni meri ohraniti človekovo dostojanstvo in človekove pravice. 

Ker sta politika in s politiko zavedno ali nezavedno okužen del stroke ugrabila epidemijo za svoje cilje, smo danes med državami z največ okuženimi in največ mrtvimi v Evropski uniji. Strokovnjaki, ki delujejo kot svetovalno telo vladi, bi že zdavnaj morali izstopiti iz tega vlaka norosti, saj nesorazmerni ukrepi zvenijo, kot da so jih pripravili oni, če jih pa niso, bi morali javno protestirati proti politizaciji epidemije. 

V zvezi z ukrepi, ki niso znanstveno utemeljeni, in neustreznim vodenjem epidemije bi se morali oglasiti Zdravstveni svet kot najvišje strokovno telo pri ministrstvu za zdravje, svoj prispevek bi morali dati razširjeni strokovni kolegiji ministrstva za zdravje in Komisija za medicinsko etiko RS. Ob tako velikem številu smrtnih žrtev bi se moral oglasiti predsednik države. Ker se ne oglasi, sporoča, da podpira politizacijo epidemije in da mu ni mar, da imamo največ umrlih v EU. Z znanstvenimi dokazi podprtih glasov strokovnjakov je malo, za to vse zdravstvene stroke nosijo veliko odgovornost, da je davek smrti epidemije tako velik. 

Zadnje dni se oglašajo strokovnjaki, kot je profesor Ihan, ki očita premajhno vključenost epidemiologov in politično uravnoteževanje ukrepov kot pritisk različnih interesnih skupin.

Zakaj smo pogoreli v drugem valu?

Epidemija nam je ušla iz rok s prepoznimi in nesorazmernimi ukrepi, zaradi česar ni bilo mogoče slediti vsem okuženim. Ljudje, ki so bili v stiku z okuženimi, niso ostali v karanteni. Ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije na delovnih mestih niso bili dosledni in pod ustrezno kontrolo. Delo na domu se ni uporabljalo v največji možni meri. V drugem valu je prišlo do zavajanja o "popolni zapori", ki je dejansko ni bilo, saj ni prišlo do zaustavitve nenujnega gospodarstva, okužb je bilo vedno več, zdravstveni sistem se je moral popolnoma podrediti davku izgube kontrole nad okuženimi.

Preveč je bilo podcenjevanja, obtoževanja, nedostojnosti glede uma državljanov, zato je edino kar lahko naredi in izkaže vsaj malo družbene odgovornosti do vseh umrlih in drugače prizadetih, da odstopi in prepusti državljanom, da izberejo politike, ki bodo v službi razvoja Slovenije.

To dejstvo so potrdili raziskovalci Sledilnika COVID oziroma Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, saj so izračunali, da bi imeli do začetka decembra lahko 40 odstotkov manj smrti, če bi dosegli rezultate mobilnosti v prvem valu. Še več, če bi ukrepali ob pravem času in sledili okuženim, to je sredi septembra, bi lahko imeli kar 80 odstotkov manj smrti, to pomeni vsaj 2400 nepotrebnih smrti zaradi epidemije. Odgovorni za nepotrebno smrtnost in preobremenitve zdravstvenega sistema, s tem pa nedostopnost zdravstvenih storitev za druge obolele, so znani. Ali ni to dovolj velik razlog za odstop vlade? Komu verjeti: politikom ali raziskovalcem?

Vsaka normalna vlada bi ob tako očitnih dejstvih odstopila, aktualna je pa breme odgovornosti naložila državljanom. Žalostno je, da so v to razlago padli tudi nekateri strokovnjaki. Pred kratkim je bilo mogoče na javni televiziji slišati razlago psihologa, da smo Slovenci uporniki in da ne maramo avtoritet. Ali res? Vsak narod bi se uprl represivnim ukrepom, ne le Slovenci. Če bi vlada gradila na zaupanju, ustreznem prenosu informacij in razlagi ukrepov, priznala težavnost odločanja, storjene napake popravila in nepotrebne ukrepe nemudoma ukinila, bi lahko pridobila simpatije in sodelovanje. Tako pa tega ni naredila, ampak je bila vedno bolj agresivna do državljanov, poleg tega je izvajala pritiske na medije in aktivnosti rušenja pravne države. Vrh neprimernega komuniciranja je bila vladna Twitter komunikacija z državljani in mednarodno javnostjo.

Šole bi lahko vsaj nekaj časa delovale. Kako?

Ukrepi, ki brez potrebe vznemirjajo državljane, s strokovnega vidika pa so preverjeni tudi v znanstvenih raziskavah, so: nošenje mask v naravi, razkuževanje stopnišč v večstanovanjskih zgradbah, omejitev gibanja na občine, dolgotrajno zaprtje vrtcev in šol, policijska ura, zapiranje državnih mej, zapora storitvenih dejavnosti in prepoved rekreativnih dejavnosti na prostem. Ob zagotovitvi ustreznih informacij, uvedbi pravočasnih preventivnih in zaščitnih ukrepov bi vse te dejavnosti in aktivnosti lahko delovale. Zgled, da je to mogoče, so države v naši soseščini. Smo namreč država z najdlje, to je več kot 80 dni zaprtimi šolami in vrtci, medtem ko so države v naši soseščini, kot so Hrvaška in Avstrija, pouk izvajale na daljavo le v obdobju pred in po božičnih in novoletnih praznikih. Švica šol sploh ni zaprla. V Sloveniji so šole in vrtci žal neutemeljeno žrtve epidemije, kljub z raziskavami dokazani nizki incidenci prenosa korone okužbe v šolah in vrtcih.

Nastala škoda še ni celostno ocenjena, vemo pa, da je in bo ogromna. Trpi zdravje državljanov, saj zdravstveni sistem prioritetno obravnava predvsem akutno bolne s korona okužbo. Kazalniki trenutnega stanja so pomembno manj izdanih napotnic, manj specialističnih obravnav, manj odkritih rakov, povečano število poskusov samomorov, povečano število otrok z duševnimi stiskami in duševnimi motnjami, več nasilja v družinah, več mobinga na delovnih mestih in številni drugi.

Vladni ukrepi so bili zmedeni, kaznovalni do ljudi in nekaznovalni do napak gospodarstva, niso znali ločiti med pomenom znanja in šolanja otrok na eni strani in kapitalskimi dobički na drugi strani. Zakaj so Hrvati lahko šolali otroke v drugem valu, mi pa ne? Če bi otroke razporedili v dopoldansko in popoldansko izmeno, zračili prostore, šole opremili s čistilci zraka, redno testirali učitelje in jih prioritetno cepili, bi šolski sistem lahko deloval. Vendar šolniki niso imeli veliko možnosti biti proaktivni, o njihovi stroki so odločali drugi in jim sporočali ukrepe, ki so jih sprejeli za njih. Ker niso bili del omizja, ki odloča, so bili samodejno postavljeni v opozicijo in tako tudi obravnavani.

Če bi ukrepali ob pravem času in sledili okuženim, to je sredi septembra, bi lahko imeli kar 80 odstotkov manj smrti, to pomeni vsaj 2400 nepotrebnih smrti zaradi epidemije. Odgovorni za nepotrebno smrtnost in preobremenitve zdravstvenega sistema, s tem pa nedostopnost zdravstvenih storitev za druge obolele, so znani.

Gerontocid v domovih za starejše

Maske! Novembra 2020 je bila v reviji "Annals of Internal Medicine" objavljena randomizirana raziskava avtorjev Bundgaard in sodelavci, v katero je bilo vključenih 5000 Dancev. Cilj je bil proučiti učinek nošenja kirurških mask na prostem. Rezultat je bil, da nošenje mask na prostem nima učinka na pojavnost covid-19, pojavnost je bila primerljiva pri tistih, ki so jo nosili in tistih, ki je niso. V reviji "European Journal of Medical Research" je v avgustu 2020 objavljena analiza varnosti različnih mask, avtorjev Matuschek in sodelavci. Izkaže se, da se varna zaščita ob pravilni rabi začne s kirurško masko, več varnosti nudita FFP2 in FFP3 maski. Z rabo drugih zaščitnih mask se pomembno zmanjša stopnja varnosti, je pa varnost povezana tudi z ustrezno higieno. Če ta ni pravilna, maska postane gojišče, ki ga vdihavamo, kar lahko vodi v sekundarne okužbe dihal, prav tako lahko okužimo površine, kamor masko odlagamo. Priporočilo te raziskave je, da se maske v splošni populaciji uporablja, ko ne moremo v prostoru držati razdalje 1,5 metra.

Zdravstveni sistem potrebuje zdravstvene delavce, to slišimo vsak dan, ta vlada pa ni naredila nič, da bi se ti lahko šolali. Določene vsebine se poučujejo na modelih v simulacijskih laboratorijih in nikakor se do sedaj ni bilo mogoče dogovoriti, da bi fakultete nadzorovano odprle vrata za te specifične pogoje. Stojijo cele generacije študentov zdravstvene nege in fizioterapije, verjetno tudi medicine in farmacije, o problemu sta obveščena oba resorna ministrstva, pa nič.

Sedaj, ko so dostopni hitri testi, bi lahko študente in profesorje pred izvedbo vaj testirali. Ne, tudi to ni dovoljeno. Še več, vlada je brez posveta s fakultetami, področno zbornico in razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno nego reševala kadrovsko krizo v zdravstveni negi tako, da je podelila kompetence diplomiranih medicinskih sester tudi tehnikom zdravstvene nege, o čemer sem bolj natančno pisala v prejšnji kolumni. Zdravstveni svet, kot najvišje strokovno telo v zdravstvu, na to sploh ni odreagiral. Enačenje srednješolske in visokošolske izobrazbe je izjemno nevarno in ima znanstveno dokazane negativne učinke na izide pri pacientih. Je vladi mar za paciente in njihovo varnost?

Doživeli smo pravi gerontocid v domovih za starejše, pustili, da se okužijo zaposleni in stanovalci, prepozno začeli s testiranjem, prepozno zagotovili zaščitno opremo v prvem valu, iz katerega se nismo naučili nič, saj so domovi bili prisiljeni problem epidemije v drugem valu ponovno reševati sami, v nemogočih pogojih dela so morali organizirati sive in rdeče cone. Če ni bilo mogoče bolnih preseliti v bolnišnice, bi morali vsaj zaščititi zdrave, jih začasno namestiti v kapacitete zdravilišč in tako preprečiti širjenje okužbe. Nič od tega se ni zgodilo, tudi ustrezno usposobljenega kadra iz zdravstva niso bili deležni. Priča smo bili pokroviteljskemu odnosu do starejših, besedičenju, da so ti okuženi starejši na koncu življenja, kršene so bile pacientove pravice na področju vnaprejšnjega triažiranja in še bi lahko naštevali. Imamo največ umrlih zaradi covid-19 v domovih za starejše na svetu. Odgovornosti ni prevzel še nihče.

Če bi vlada gradila na zaupanju, ustreznem prenosu informacij in razlagi ukrepov, priznala težavnost odločanja, storjene napake popravila in nepotrebne ukrepe nemudoma ukinila, bi lahko pridobila simpatije in sodelovanje. Tako pa tega ni naredila, ampak je bila vedno bolj agresivna do državljanov, poleg tega je izvajala pritiske na medije in aktivnosti rušenja pravne države.

V domovih je bilo pogosto slišati, da so okužbo v dom prinesli zaposleni brez simptomov, kar je bil izgovor za rigorozno prepoved obiskov. Spet ena od razlag, ki nima znanstvenih dokazov, oziroma je verjetnost asimptomatskega prenosa le 0,7-odstotna, kar pokaže meta analiza 54 raziskav objavljenih v reviji JAMA, avtorjev Madewell in sodelavci, objavljeno decembra 2020. Zato množično testiranje zdravih brez izdajanja karantenskih odločb, zapiranje šol na zalogo, maske na prostem, policijska ura, zapiranje v meje občine, prepoved gibanja na prostem in podobno nimajo nobenih učinkov na potek epidemije, imajo pa učinek na psihično, fizično, socialno in ekonomsko stanje posameznika.

Ključ: sledenje stikom in karantene

Ta vlada bi morala narediti le to, da bi vzpostavila kadrovske in materialne pogoje za sledenje okuženih, imela je dovolj časa celo poletje. Tako bi se epidemiološka stroka ustrezno organizirala in usposobila strokovnjake in študente medicine in drugih zdravstvenih smeri za sledenje okužb. V Nemčiji so med prvim in drugim valom množično usposobili visokošolske kadre zdravstvenih in drugih sorodnih smeri, kar je omogočilo sledenje okuženim.

Pri nas smo le slišali, kako malo epidemiologov imamo. Vendar za standardizirano sledenje ne potrebujemo epidemiologov, ampak sistematični pristop in nadzor epidemiologov nad delom ustrezno izobraženih izvajalcev sledenja po vnaprej pripravljenih standardnih protokolih sledenja okuženih. Ključnega pomena je namreč ravno sledenje in karantena vseh, ki so bili v stiku z okuženimi, zapora področja, kjer je prišlo do izbruha, dokler ta ni obvladan. Torej zapora posameznih podjetij, šol, domov, organizacij in poenostavitev izdajanja odločb. Sistemsko je bilo potrebno uvesti ukrepe za zaprte prostore, kot so redno zračenje, prečiščevanje zraka v izogib kapljičnemu in aerosolnemu prenosu. Ne bi smeli dovoliti, da so delodajalci izjeme, ki si ukrepe razlagajo po svoje, da bi dosegli ali celo presegli poslovne cilje na račun zdravja državljanov.

Ukrep, ki je nujen in ključen za spoprijemanje z epidemijo, je uvedba sledenja stikom in izdaja karantenskih odločb. Tako tudi svetujejo raziskovalci IBMI. Takoj je potrebno ukiniti ukrepe, ki k obvladovanju epidemije ne prinesejo ničesar, ker so represivni, neutemeljeni in podcenjujoči do državljanov. Vladno komuniciranje naj nadomesti empatično in ne pokroviteljsko informiranje in učenje, z uporabo posvetov in strokovnih razprav o ključnih preventivnih in zaščitnih ukrepih, ki jih državljani izvajamo doma, na delovnem mestu in dejavnostih izven doma.

Aktualna vlada je izgubila vso socialno moč, da bi lahko državljane pritegnila k sodelovanju in popravila vse komunikacijske zdrse ter večkrat izkazan represiven odnos do državljanov. Preveč je bilo podcenjevanja, obtoževanja, nedostojnosti glede uma državljanov, zato je edino kar lahko naredi in izkaže vsaj malo družbene odgovornosti do vseh umrlih in drugače prizadetih, da odstopi in prepusti državljanom, da izberejo politike, ki bodo v službi razvoja Slovenije. Predsednik države, na vrsti ste vi, manj se ukvarjajte z vašo všečnostjo in več z zdravjem državljanov.

Razočaranje pa ni le vlada. Razočaranje je tudi opozicija, ki bi z instrumentom interpelacij lahko pomembno prispevala k razjasnitvi neučinkovitih ukrepov in državljanom vlila upanje, da razmišljajo pravilno in da se jih zlorablja za politične cilje.

O avtorici:
Dr. Brigita Skela Savič je predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, sodeluje tudi v doktorskem študiju javnega zdravja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V pedagoški in raziskovalni naziv je izvoljena na Univerzi na Primorskem.

 

Vir: Necenzurirano.si - Vlada, ljudje ti ne zaupajo! #kolumna

Srebrna nit še vedno dobiva pisma in klice, da obiski oziroma socialni stiki v domovih starejših niso urejeni v dobro stanovalcev in sorodnikov in da so posledice socialne izolacije ter pomanjkanja kadra in neustrezne samo nujne oskrbe stanovalcev zaskrbljujoče. 
 
Zaradi preležanin prihaja tudi do sepse in smrti. 
 
Zato so vsi pozivi Srebrne niti v zadnjih letih  tudi po sistemskih spremembah več kot nujni! Preveč nepotrebnih smrti in preveč likanja podobe odgovornih!
V priloženem dopisu ponovno postavljamo vprašanja, na katera nismo dobili odgovorov, ki smo jih zastavili v zadnjem javnem pismu.
Prilagamo  odgovor MDDSZEM nanj in ponovna vprašanja.
 
V pričakovanju konkretnih odgovorov vas lepo pozdravljamo,
Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti
 

Ministrstvo za zdravje
NIJZ
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti
Komisija RS za medicinsko etiko

 

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost si že več let prizadevamo za izboljšanje kakovosti in varnosti življenja starejših v vseh okoljih. Zato javno nasprotujemo tudi nepravičnemu razdeljevanju cepiva proti Covid – 19. Zasledili smo namreč, da so na Medicinski fakulteti v Ljubljani, v UKC Ljubljana  in najbrž še kje, cepili ljudi, ki še niso na vrsti, in ne po shemi, ki jo je objavil NIJZ. V medijih nadalje beremo, da je »na ljubljanski medicinski fakulteti po cepljenju zaposlenih ostalo nekaj odmerkov, ki so jih prejele tudi druge osebe, domnevno svojci nekaterih zdravnikov. O cepljenju najstarejših svojcev zaposlenih razmišljajo tudi na ljubljanskem onkološkem inštitutu, seznam so delali tudi v kliničnem centru«.

Pojasnilo MF, rekoč da to počno, »ker je poraba cepiva vezana na zelo kratek rok in je bilo torej cepivo treba porabiti, naj bi izvajalec cepljenja ponudil možnost cepljenja s preostalimi odmerki tudi drugim osebam, ki so se želele cepiti,"  po naše ni primerno in moralno. Glede na to, kako počasi in v majhnih količinah prihaja cepivo v zdravstvene domove, recimo tudi v okolici Ljubljane (Kamnik, Domžale, Vrhnika,…), ki so samo nekaj kilometrov oddaljeni od Ljubljane, transport tega ostalega cepiva ne bi smel biti sporen. V določenih zdravstvenih domovih niso uspeli še niti dobro začeti cepiti in to najbolj ogroženih skupin. Nenazadnje bi se cepivo, če ostaja v UKCL in na MF, lahko dodelilo ZD Ljubljana. Prav tako krožijo v javnosti različne informacije, ki ne kažejo na spoštovanje navodil NIJZ.

Ocenjujemo, da gre ponovno za diskriminacijo, za zmešnjavo, ki je nihče ne nadzira, vezano na starost in onemoglost ranljivih skupin, kamor spadajo starejši. Gre za še eno obliko starizma, neprimeren odnos do starejših.

Javno zahtevamo, naj se neetična praksa cepljenja takoj prekine in naj se upoštevajo sheme cepljenja, ki so jih uradno objavili (in obljubili njihovo realizacijo) na NIJZ. Vse drugo je nepravično, neetično, vredno obsojanja.

Tudi predsednik vlade je javno zapisal, da je bila »strategija cepljenja z določenimi prioritetnimi skupinami v skladu s smernicami EU sprejeta 3. decembra 2020 in velja za vse izvajalce cepljenja".

Vir

 https://www.24ur.com/novice/korona/na-ukc-lj-zeleli-cepiti-sorodnike-zaposlenih-nijz-pa-prednost-imajo-starejsi-od-80-let.html

Pripravila Darinka Klemenc


Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti

Spoštovani,


v Dramino knjižnico za ranljive skupine, v okviru katere nastajajo zvočni posnetki literarnih branj v interpretaciji dramskih igralk in igralcev, smo dodali tretji sklop poezije slovenske moderne, pesmi iz razvpite Cankarjeve pesniške zbirke Erotika.

Vabljeni k poslušanju.

Povezava do vseh treh objavljenih sklopov:
https://www.drama.si/o-drami/drama_center/drama-od-doma/dramina-knjiznica-za-ranljive-skupine

Naj vam umetniško branje igralk in igralcev Drame olajša in polepša tudi prve dni novega leta.

Lep dan vam želimo,
Gaja Pöschl in SNG Drama Ljubljana

Predsedniku Vlade RS
Ministru za zdravje
Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Varuhu človekovih pravic
Zagovorniku načela enakosti
NIJZ
Direktoricam in direktorjem domov starejših
Medijem

Kdo bo odgovarjal za številne nepotrebne smrti starejših?

Kaj je treba narediti pred tretjim valom epidemije COVID 19

 

Bliža se tretji val okužb s COVID 19.

Število umrlih v domovih starejših kot posledica okužbe s Covid-19 je preveliko in še kar narašča. Do 17. decembra letos je umrlo 1264 stanovalcev domov, od tega kar 678 (!) v domovih in ne v bolnišnicah.

Za to so odgovorni Vlada in pristojni ministri. Med drugim so se rdeče cone v domovih z veliko okuženimi izkazale kot neustrezna rešitev.

Že 27. septembra je strokovna skupina predlagala, da bi uvedli obvezno testiranje zaposlenih v DSO-jih vsakih 14 dni. Konec oktobra so predlagali tudi uvedbo hitrih testov in testiranje zaposlenih dvakrat tedensko. Ministrstvo za zdravje je obvezno testiranje uvedlo šele po več kot dveh mesecih, in sicer 7. decembra.  

Zagotavljanje zaščitne opreme in neustrezno financiranje le-te (zamujanje pri povrnitvi stroškov domovom tudi več kot pol leta) lahko vodi v neprimerno varčevanje v domovih in to k pospešenemu širjenju okužb.

Že tako slabe plače in zamujanje pri izplačilih dodatkov niso stimulacija za dobro delo vseh zaposlenih. Zahtevamo redno in pravočasno izplačilo plač in vseh dodatkov. Zahtevamo tudi podpis kadrovskih normativov v zdravstveni negi in socialni oskrbi.

Sprašujemo se, če smo bili seznanjeni z ugotovitvami odrejenih izrednih strokovnih nadzorov po zaključku prvega vala v DSO-jih? Smo se iz ugotovitev lahko kaj naučili? Ne, ker jih ne poznamo!

Strokovnega, upravnega ali sistemskega nadzora nad triažiranjem stanovalcev v domovih ni bilo. Preberite sklepe posveta na SAZU Koga reševati v času epidemije?

Niti redni niti izredni strokovni nadzori v domovih ne potekajo.

Vsak dan dobivamo v Srebrni niti pošto, v kateri se sorodniki pritožujejo nad neustreznim ravnanjem zaposlenih v domovih starejših; ob tem vemo, da jih je skoraj polovico premalo. Istočasno ugotavljamo, da domovi »likajo svojo podobo« z okrepljenim PR o nepopisno prijaznem življenju v domovih, kjer stanovalci plešejo, pojejo, kvačkajo, na dvoriščih jim igrajo muzikanti. V resnici pa je samo približno 15 odstotkov stanovalcev pokretnih, vsi drugi pa dneve in zdaj že mesece ležijo zaprti v sobah, priklenjeni na postelje. V popolni osami.  

Stanovalcem domov je prevečkrat omejeno oz. ukinjeno vse: svoboda gibanja, dostop do nekaterih zdravstvenih storitev, socialnih stikov, oropani so človeškega dostojanstva. Enako trpijo njihovi bližnji. Varuh človekovih pravic govori o sorazmernosti ukrepov. To ni dovolj!

Zahtevamo, da v vseh domovih za starejše zagotovijo prostore za varna srečanja stanovalcev in sorodnikov in predpišejo protokole za vhod v dom zaradi obiska ali izvajanja dodatne terapije (zunanji terapevti, osebe, ki so prej pomagale pri vsakodnevnih opravilih, pri sprehodu, hranjenju, druženju…).

Zakaj so v javnih zavodih (domovih in bolnišnicah) dnevno lahko prisotni duhovniki pri vernih in nevernih stanovalcih/pacientih, sorodniki pa ne? Takoj je treba omogočiti obiske tako v domovih kot v bolnišnicah, še posebej pri osebah z demenco, drugimi psihičnimi težavami in pri umirajočih.

Iz protikoronskega zakona 7 ali 8 je treba zagotoviti sredstva za:

  • vse najvišje možne dodatke za zaposlene vseh profilov v zdravstvu, sociali, policiji,…, ki naj bodo izplačani tekoče
  • dovolj zaščitne opreme za vse socialne zavode (stanovalce, zaposlene in obiskovalce) in tudi za državljane, ki imajo tako nizke dohodke, da si nabave mask ne morejo privoščiti.
  • hitro testiranje za vse navedene profile in tudi vse tiste, ki se želijo testirati zaradi obiska sorodnika v domu ali v bolnišnici.
  • nadomestilo najemnine za bele cone – iz socialnih zavodov naj se v primeru okužb omogoči, da se v primerne hotele namesti zdrave stanovalce, če bo to najboljša rešitev za vse
  • vladni načrt in sredstva za reorganizacije največjih domov starejših v Sloveniji, kot n. pr. Dom Danice Vogrinec Maribor, za katerega je treba poiskati nove lokacije in obstoječe nepremičnine posodobiti, ravno tako za domove v Zasavju in drugod; potrebni so manjši objekti, kjer je manjša možnost okužb in večja kakovost bivanja. Na voljo so evropska sredstva – zakaj nepovratna sredstva EU dodeliti zasebniku za novo bolnišnico in dom na Golniku in ne za nove lokacije/prizidke za obstoječe javne domove?
  • primerne ventilatorje ali filtre za odvajanje okuženega zraka iz prostorov domov starejših, ambulant, prostorov v bolnišnicah idr.
  • testiranje in zaščitno opremo za vse, ki delajo v okviru pomoči na domu in pilotnih projektih dolgotrajne oskrbe (testiranje izvajalcev in prejemnikov storitev)

Nemudoma je treba odpraviti vse omejitve gibanja zdravih stanovalcev socialnih zavodov (po zavodu in izven njega), ki predstavljajo kršitve osnovnih človekovih pravic, seveda ob upoštevanju  priporočil NIJZ. Ravno tako  je treba zagotoviti vso fizioterapevtsko pomoč tudi vsem težje pokretnim in ležečim osebam.

Hvala vsem, ki se trudijo!

Predsednica Srebrne niti
Biserka Marolt Meden

Arhiv novic