Novice

V združenju Srebrna nit – združenje za dostojno starost z žalostjo spremljamo usode ljudi, ki so jih prizadele poplave in plazovi. Ob tem se zavedamo, da so med prizadetimi tudi starejši ljudje, ki zaradi starosti težje prenašajo napore in zaradi svoje nemoči, šibkega zdravja in čustvene navezanosti na dom neznosno trpijo.

Tisoče prostovoljk in prostovoljcev, ki so se takoj vključili v pomoč prizadetim družinam in posameznikom, je ponoven dokaz naše medsebojne solidarnosti in sočutja. Njihovo delo je močno sporočilo ljudem, da v nesreči in stiski niso sami. Naj vas ob tem prosimo, da še posebej poskrbite za ranljive skupine starejših ljudi.

• Za bolne poskrbimo, da imajo posteljo in streho nad glavo, da niso lačni in žejni, da jih ne boli in da imajo na voljo vsa predpisana zdravila.
• Pri osebah z demenco bodimo pozorni na to, kako se odzivajo v novem okolju, saj se ti bolniki v novih okoliščinah še posebej težko znajdejo in so prestrašeni. Objemimo jih in jim povejmo, da bo vse dobro.
• Prav tako se skušajmo čim prej prebiti do nemočnih in nepokretnih in poskrbimo, da imajo ob sebi nekoga, ki bo poskrbel zanje.
• Osamljenim in samim bodimo v oporo in zagotovilo, da v stiski niso sami.
• Posebno pozornost namenimo tudi starejšim, ki so izgubili svoj dom in nimajo svojcev, da bi poskrbeli zanje.

Seveda se zavedamo, da nastale razmere ob že siceršnjem pomanjkanju kadra otežujejo delo tudi v domovih za starejše. Morda bi bila tudi v njih dobrodošla prostovoljna pomoč.

Prijava za pomoč pri poplavah: kje dostopam do nje in kako lahko pomagam Poplave 2023 (urszr.si).

Vsem, ki nesebično pomagate, se iskreno zahvaljujemo in prosimo, da ne prezrete starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Izvršni odbor Društva Srebrna nit
Anita Caruso, predsednica

Slovenija se s pripravo zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe ukvarja že od leta 2003. Vselej se je zataknilo pri virih financiranja. Sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe je torej treba najti in upiranje ne vodi nikamor. Pravzaprav nas je pripeljalo do sem, kjer smo zdaj (kako drugače bi bilo, če bi vsi plačevali svoj delež že 20 let). Potencialni uporabniki teh storitev moramo torej ugrizniti v to gnilo jabolko in prav vsi, tudi upokojenci (ki smo mimogrede tudi najštevilčnejši uporabniki), se moramo sprijazniti in prispevati svoj delež. Brez v zakonu navedenih participacij, pač ne bo šlo, sicer bomo spet ostali brez zakona. Seveda se lahko odstotki še dogovorno spreminjajo in popravljajo.

             V  noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi, so poleg ostalih nedorečenih vprašanj, končno opredeljeni tudi viri financiranja. Poleg proračunskih sredstev naj bi preko obveznega socialnega zavarovanja z enoodstotno prispevno stopnjo v nov steber obveznega socialnega zavarovanja, ki naj bi predstavljal temeljni vir financiranja,  prispevali delavci, delodajalci, samozaposleni,  kmetje ter upokojenci. ZDO torej predvideva, poleg proračuna za financiranje, še trikotnik delojemalci - delodajalci - upokojenci.  In vsak vogal trikotnika se divje upira.

Menimo, da bi sistemski vir morali najti v obdavčitvi intelektualne lastnine,  nepremičnin in drugega premoženja, vendar trenutno nič ne kaže na to. Gre torej za novi in še ne izvrtani davčni vrtini. Vladi je enostavneje črpati iz obstoječih. V Srebrni niti se zavzemamo za novi vrtini, vendar se vsaka vlada ustraši upora in odpora. Prerivanje znotraj trikotnika  pa ne pelje nikamor.

            Demografski kazalniki odlašanja rešitve ne dopuščajo. Nerazumni so tudi očitki o prenapeti časovnici, ki jo je v zvezi z zakonom pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost z ministrom Maljevcem na čelu. Sprašujemo se, kdaj bo torej pravi čas za spoznanje, da je čas že zdavnaj zamujen in da se kopija lomijo na plečih starejših, ki trpijo zaradi nerazumnega odlašanja ureditve dolgotrajne oskrbe, kar kaže na pišmeuhovski odnos politike do starejših. (zgodovinski prikaz praznih obljub zadnjih 20 let v prilogi)      

            V Društvu Srebrna nit  podpiramo prizadevanja za sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi in zato aktivno sodelujemo na vseh posvetovanjih, ki jih vodi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Pri tem želimo prispevati k rešitvam, ki bodo odražale odgovoren, sprejemljiv in uresničljiv temelj zakonske rešitve, vendar želimo  opozoriti, da se s predvidenim prispevkom upokojencev iz neto pokojnin (če bo uporabljena taka rešitev) ruši pokojninski sistem, ki je že sedaj spričo različnih posegov na meji sprejemljivega, pravičnega in vzdržnega. Opozoriti moramo, da več kot polovica upokojencev ne dosega višine povprečne pokojnine 800 eur in predstavlja le 59 % povprečne plače. Razlika do minimalne pokojnine, ki znaša 687 eur, se pokriva s socialnimi transferji. Z morebitnim prispevkom upokojencev za dolgotrajno oskrbo bi se znižale že tako nizke neto pokojnine. Če naj bi se predviden prispevek zaposlenih pokrival iz bruto plač, je taka rešitev do upokojencev dodatno diskriminatorna, na kar opozarjajo tudi v ZDUSU.  Za tiste z najnižjimi pokojninami - kot so prejemniki varstvenega dodatka ali drugih socialnih transferjev, se npr. v zakonu lahko določi, da bo "njihovih" 6 ali 7 evrov doplačeval pristojni CSD oz. država.

            Pri opredelitvi virov financiranja dolgotrajne oskrbe gre torej za politično odločitev, ali breme preložiti na upokojence in uporabnike storitev ali prerazporediti proračunske izdatke v korist krepitve socialne države. Financiranje dolgotrajne oskrbe najbolj ranljivega dela populacije v družbi je vprašanje politične volje in moč države se kaže prav v odnosu do najbolj ranljivih. Zagotovo so pri iskanju virov financiranja še druge možnosti, ki jih predlog zakona (še) ni upošteval. Nov socialni steber naj bi temeljil na trdnih ekonomskih in političnih temeljih, utemeljenih na  novem medgeneracijskemu družbenemu dogovoru, kar je za tako pomembno vprašanje nujno potrebno.

Predsednica Društva Srebrna nit

Anita Caruso

Podprite Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z overjenim podpisom. Skupaj s Pirati vas čakamo pred upravnimi enotami:
UE Ljubljana (Tobačna in Linhartova): ponedeljek, torek, sreda, petek
UE Nova Gorica: ponedeljek
UE Maribor: Ponedeljek, Torek, Sreda, Petek
UE Kranj: Ponedeljek, Torek, Sreda
UE Koper: Ponedeljek, Torek, Sreda
UE Celje: Torek
UE Piran (Lucija): Torek
UE Vrhnika: Torek
UE Radovljica: Sreda
UE Jesenice (od petka naprej vsak ponedeljek, sreda in petek.

Članek v časniku Delo, 13. maj 2023

https://www.delo.si/novice/slovenija/vecina-podpira-moznost-odlocanja-o-koncanju-zivljenja/?utm_source=delo_push&utm_medium=push_notification&utm_campaign=notification

Lizbona, 12. maja (STA) - Portugalski parlament je danes izglasoval končno različico zakona, ki dekriminalizira evtanazijo. S tem se bo Portugalska pridružila redkim državam, ki osebam z neozdravljivo boleznijo omogočajo, da končajo svoje trpljenje. Vprašanje je močno razdelilo to globoko katoliško državo in naletelo na nasprotovanje predsednika države.

Zakon je bil sprejet predvsem po zaslugi socialistov, ki imajo v parlamentu absolutno večino. Od 230 poslancev jih je za zakon glasovalo 129, proti jih je bilo 81, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Potrjujemo zakon, o katerem smo večkrat glasovali z zelo veliko večino," je dejala socialistična poslanka Isabel Moreira, ena glavnih zagovornic dekriminalizacije evtanazije. Današnje glasovanje je bilo četrto v treh letih.

Besedilo zakona je bilo večkrat preoblikovano zaradi pripomb konservativnega predsednika Marcela Rebela de Souse, ki je nanj dvakrat vložil veto, in po tistem, ko je bil zlasti zaradi "nejasnosti" še dvakrat izpodbijan na ustavnem sodišču.

Nova različica zakona zdaj določa, da je evtanazija dovoljena le v primerih, ko "samomor z medicinsko pomočjo ni mogoč zaradi telesne nezmožnosti pacienta". Po poročanju portugalskih medijev bi lahko zakon začel veljati jeseni.

Portugalska se bo tako pridružila nekaterim drugim evropskim državam, ki so že sprejele zakone, ki neozdravljivo bolnim omogočajo pomoč pri končanju življenja.

Nizozemska je aprila 2002 kot prva država na svetu legalizirala aktivno evtanazijo, pri kateri zdravniki dajo smrtonosne odmerke zdravil bolnikom, ki trpijo za neozdravljivo boleznijo. Prav tako je legalizirala pomoč pri samomoru, kjer lahko bolniki prejmejo pomoč, da si prostovoljno vzamejo življenje.

Sledila ji je Belgija maja 2002, ki je sprejela evtanazijo in pomoč pri samomoru. Sosednji Luksemburg je leta 2009 dekriminaliziral evtanazijo in pomoč pri umiranju, junija 2021 pa je sledila Španija, ki je legalizirala obe praksi.

Švica, ki sicer prepoveduje evtanazijo, že desetletja dovoljuje pomoč pri samomoru, zaradi česar je postala cilj za bolnike iz vse Evrope, ki iščejo pomoč, da bi končali svoje trpljenje. Avstrija je prav tako legalizirala pomoč pri samomoru leta 2022, potem ko je tamkajšnje ustavno sodišče razsodilo, da je država kršila temeljne pravice državljanov s tem, ko je to prakso razglasila za nezakonito, navaja AFP.

2023-05-12/16:11
sg/spo
© STA 2023

Spoštovani,

v četrtek, 18. maja ob 17:00 bo v Knjižnici Otona Župančiča potekal posvet Starajoča se družba in pokojninski sistemi, kjer se bomo dotaknili vprašanja, kako se različne države soočajo s pomanjkanjem delovne sile, staranjem prebivalstva, migracijami, spreminjanjem generacij in pokojninskih sistemov, ter pokazali, da staranje prebivalstva ni osamljen pojav, temveč posledica kompleksnih družbenih procesov, ki jih ozko usmerjene demografske, gospodarske in davčne politike najpogosteje prezrejo.

Posvet se bo začel s predavanjem dr. Jane Javornik, raziskovalke delovnih razmerij in javnih politik na Univerzi v Leedsu. V nadaljevanju se ji bosta pri razpravi o tem, kako so na blaginjo starih ljudi vplivale pretekle pokojninske reforme in kako z demografskimi, gospodarskimi in davčnimi politikami zagotavljati blagostanje starih ljudi po upokojitvi, pridružili še predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković in raziskovalka socialne države, neenakosti in revščine na Fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek.

Posvet, ki ga organizirata OPRO zavod za aplikativne študije in Sekcija za sociologijo časa, ki deluje v okviru Slovenskega sociološkega društva, bo povezoval dr. Otto Gerdina.

Vabilo v priponki

Vabilo posvet132.66 KB