Novice

LJUBLJANA, 11. junij 2025 - Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije ponovno pozivajo Vlado RS, Ministrstvo za solidarno prihodnost in poslance Državnega zbora, da še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in dolgotrajna oskrba v instituciji, zagotovijo dostojnejše plačilo zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Nizke plače in posledična kadrovska podhranjenost namreč ogrožajo uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe, zaradi česar se bodo uporabniki kljub plačevanju novega prispevka soočali s čakalnimi vrstami in pravicami, ki bodo zgolj mrtva črka na papirju. Do sedaj sprejeti vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske krize ne zadostujejo in izvajalcem ne omogočajo niti uspešnega zadržanja obstoječih, kaj šele privabljanja novih zaposlenih, ki bodo ključni za izvajanje novih storitev.

Velika reforma, a z ogroženo izvedbo

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjem obdobju. Uvedba vsakega novega sistema zahteva celovit pristop, pogoje za uvedbo in izvajanje novih storitev, postavitev jasnih standardov in kadrovskih normativov, tehnološke spremembe (vzpostavitev informacijske podpore) ter organizacijo izvajanja oskrbe na terenu. Vse to predstavlja velik strokovni, organizacijski in čustveni napor za zaposlene, ki so vsak dan v neposrednem stiku z uporabniki. A uvedba novega sistema poteka v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki ogroža dostopnost in kakovost oskrbe.

Zahtevamo ukrepanja: 20-odstotni dodatek na plače

Od Vlade RS zato zahtevamo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. S tem bi izvajalcem v ključnem trenutku ob prehodu na nov sistem omogočili, da bi lahko sploh obdržali obstoječe in privabili dodatne delavce, nujne za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe.

Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po Zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo, oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni.

Dosedanji vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske problematike nezadostni

Eden takšnih je nedavno predstavljeni dodatek za neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, kjer kljub zatrjevanju odgovornih ne gre za nov dodatek, temveč zgolj za širitev kroga upravičencev. Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu.

Prav tako kadrovske krize v panogi dolgotrajne oskrbe ni mogoče reševati z nekaterimi predlogi, ki jih dobivajo vodstva zavodov – na primer s pogostejšim izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela, ki dejansko ne pomeni višjih osnovnih plač, temveč od že preobremenjenih delavcev zahteva, da za boljše plačilo opravijo še več dela. Podobno velja za pozive k uporabi možnosti podeljevanja dodatnih plačnih razredov po 22. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ni sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ 10 odstotkov zaposlenih. To med zaposlenimi ustvarja občutek neenakosti, napetosti in razočaranja, saj vsi opravljajo zahtevno delo, a so različno obravnavani. A tudi tisti, ki dodatek prejmejo, učinkov ne občutijo takoj, saj se izplačila uvajajo postopno do leta 2028.

Če želimo resnično izboljšati razmere tako za uporabnike dolgotrajne oskrbe kot delavce, ki te storitve izvajajo, potrebujemo sistemske ukrepe in pravično plačno ureditev, ne pa zasilnih rešitev, ki ustvarjajo predvsem neenakosti med delavci in še povečujejo nezadovoljstvo.

Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:

Denis Sahernik, sekretar

Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Frančiška Ćetković, predsednica

Za Socialno zbornico Slovenije:

Suzi Kvas, prof., generalna sekretarka

Za Srebrno nit – Združenje za dostojno starost:
mag. Irena Žagar, predsednica

Za Zbornico – Zvezo: 
Anita Prelec, predsednica

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije:
Zdenka Jan, predsednica

V Ljubljani, 7. junija 2025

Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob
Minister solidarno prihodnost Simon Maljevac
Minister za finance Klemen Boštjančič
Predsednica DZ mag. Urška Klakočar Zupančič

Mediji

Javno pismo

Izjava Srebrne niti ob sprejemanju novele Zakona o dolgotrajni oskrbi

V Društvu Srebrna nit – Združenje za dostojno starost smo si zelo prizadevali za sprejetje dobrega Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi omogočil vsem ranljivim skupinam dostojno življenje v času, ko bi potrebovali pomoč.

Bili smo kritični, a ne kritizerski, saj je bil naš cilj jasen: dobro delujoč sistem dolgot-rajne oskrbe, ki bi okrepil socialno državo in solidarnost vseh generacij.
Zavedamo se, da je uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe velik izziv, za kar so pot-rebne spremembe veljavnega zakona in tudi začasne rešitve, ki sistem krepijo ter omogočajo, da bo sistem dolgotrajne oskrbe zaživel v vseh okoljih in bo enako dos-topen vsem, ki pomoč potrebujejo.

Zato podpiramo predloge amandmajev, ki jih je vložila Skupnost socialnih zavodov Slovenije v imenu izvajalcev in predvsem v dobro uporabnikov. Predlagani štirje amandmaji se nanašajo na najbolj ključna sistemska vprašanja, ki zadevajo kadrovsko podhranjenost, finančno vzdržnost izvajalcev ter dostopnost storitev za uporabnike.

Ministrstvo za solidarno prihodnost in Vlado RS zato pozivamo, da nujno razmislita o amandmaju o možnosti uveljavitve interventnega ukrepa o začasnem 20-odstotnem povečanju plač zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in takšen amandma predlagata poslankam in poslancem v Državnem zboru. Prav tako podpiramo tudi druge tri predloge amandmajev SSZS, zapisane v korist uporabnikov in dobro delu-jočega sistema dolgotrajne oskrbe.

Zaradi posebnosti delovnih pogojev, dodatnih odgovornosti ter nujnosti zagotavljanja visoke ravni kakovosti oskrbe za najranljivejše skupine prebivalstva je nujno zagotoviti dodatno stimulacijo zaposlenih ob začetku izvajanja reforme.

Brez sprejema tega amandmaja ZDO sistem dolgotrajne oskrbe ne bo zaživel, ker ne bo kadrov, ki bi delali na področju dolgotrajne oskrbe. To veste vsi odgovorni odločevalci, zato vas posebej pozivamo, da si ne zatiskate oči. Ne sprejemamo argumentov, da se problema ne da urediti, da so na voljo tudi druge rešitve in da bi to rušilo sistemsko plačno reformo.

Gre za nujni začasni ukrep!
Podobnega je sprejela tudi prejšnja Vlada in upamo, da bo dovolj modrosti, da ga bo sprejela tudi sedanja.

S spoštovanjem,

mag. Irena Žagar,
predsednica Srebrne niti

V Ljubljani, 5. maja 2025

Ministrstvo za zdravje
Razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo pri MZ
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Slovensko zdravniško društvo - Stomatološka sekcija
Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Kabinet predsednika Vlade

Mediji

Javno pismo
Nujna ureditev zobozdravstva za starejše

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost več let spremljamo neurejeno področje zobozdravstva za starejše, še posebej v domovih starejših. Da se situacija ne izboljšuje, je bilo ugotovljeno v številnih raziskavah in ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki ga obeležujemo konec marca. Po podatkih iz leta 2023 je v Sloveniji približno četrtina prebivalstva starejših od 65 let. V domovih za starejše živi približno 22.000 starejših. Po podatkih NIJZ ima do 65 odstotkov teh nezdravljene oblike patologije v ustih. V podobno slabem položaju so tisti, ki živijo doma.

Raziskave kažejo, da imajo prebivalci domov za starejše pogosto omejen dostop do redne stomatološke obravnave in posledično slabšo kakovost ustne higiene. Dokazana je povezava med neurejenim zobovjem, vnetji v ustni votlini in številnimi drugimi telesnimi obolenji, tudi podhranjenostjo. Zaradi težav v ustih je prizadet ves organizem. Stanovalci v domovih starejših, pa tudi tisti, ki živijo doma, še posebej osebe z demenco ali nepomični, težko pridejo do zobozdravstvenih storitev ali so jim zaradi visokih stroškov povsem nedosegljive.

Zobozdravstvena oskrba obojih, starejših doma in v domovih starejših, je neurejena in večinoma prepuščena svojcem. Prepričani smo, da bi ob sprejemu v dom moral zdravstveni karton slediti stanovalcu. Najzahtevnejša je ustna higiena pri osebah, ki še imajo svoje zobe ali nesnemljive mostičke, kar zahteva redno vzdrževanje ustne higiene. Tudi tiste, ki še lahko sami skrbijo zase, bi bilo pri tem potrebno spodbujati, opominjati in spremljati. Za vse, ki protezo imajo, pa jim ne morejo redno pomagati pri čiščenju in namestitvi, bi bilo nujno zagotoviti potrebno pomoč. Problem je tudi izgubljanje zobnih protez, izdelavo nove proteze morajo starejši velikokrat plačati sami. Prav tako se ne izvaja redno odstranjevanje zobnega kamna. Ustna higiena je nezadostna tudi zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja osebja. Nujni so novi kadrovski normativi, ki jih čakamo več let, kar je zaskrbljujoče in sramotno. V domovih starejših tudi ni preventive ali zdravstvene vzgoje.

Na drugi strani imamo tudi dobre zglede, ko imajo domovi organizirane redne obiske zobozdravnika, ki opravlja svoje storitve celo v sobah stanovalcev, npr. ureja zobne proteze, po potrebi izpuli zob, v glavnem pro bono. Stanovalci plačajo le material in delo zobotehnika. Proteze popravljajo tudi dentisti stomatološke protetike. Tako na primer v Domu na Fari od jeseni deluje zobna ambulanta. Prisotnost zobozdravnika, bi lahko vsaj občasno zagotovili vsepovsod, morda uvedli mobilne ekipe ali mobilne ordinacije za večino potrebnih storitev. Ne verjamemo, da se ne da nič spremeniti, saj praksa in izkušnje kažejo, da je to mogoče.

V domovih starejših še ni sistematične zobozdravstvene oskrbe. Zato dajemo pobudo, da se v okviru pogajanj za splošni dogovor za področje zdravstva in posebej zdravstvene oskrbe v domovih starejših na sistemski ravni zagotovi izvajanje zobozdravstvenih storitev kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma predvidi ustanovitev stomatoloških (mobilnih) enot. Predlagamo tudi uvedbo rednih obiskov ustnih higienikov v vseh domovih starejših in več preventivnega in zdravstvenovzgojnega dela s strani zobozdravstvenih asistentov.

Slovenskemu zdravniškemu društvu – Stomatološki sekciji predlagamo, da po vzoru odvetnikov vsaj enkrat do dvakrat letno vzpostavi dneve odprtih vrat zobozdravstvenih ordinacij, ko bi imeli stanovalci v domovih starejših možnost, da jih zobozdravniki obiščejo in jih oskrbijo v domovih, lahko pa tudi v svojih ordinacijah. Na tak dan bi lahko prišli tudi starejši, ki živijo doma in nimajo urejene zobozdravstvene oskrbe.

Strokovni sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri Zbornici – Zvezi dajemo pobudo, da v domovih starejših izboljša področje preventive in zobozdravstvene vzgoje stanovalcev, pa tudi starejših, ki živijo doma.

Pozdravljamo vse širitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance in predlagamo, da ZZZS s pravilnim vrednotenjem storitev prispeva k temu, da bodo te storitve izvajali tudi vsi koncesionarji.

Če želimo dobro urejeno javno zdravje, je nujno razširiti javno zobozdravstveno mrežo in to naj bo ena od nalog Ministrstva za zdravje.
Od naslovnikov javnega pisma pričakujemo odgovore, skladne z njihovimi prostojnostmi in odgovornostjo. Odzivi na naše pobude bodo objavljeni na spletni strani Srebrne niti, saj ljudje upravičeno pričakujejo našo pomoč pri urejanju težav, ki jih dodatno prinese starost.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar

Vlada RS
Državni zbor RS
Državni svet RS
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo
Varuh človekovih pravic
Zagovornik enakih možnosti

Mediji

Izjava za javnost

Srebrna nit pozdravlja sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje zasebno od javnega

V Društvu Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, ki je vključeno tudi v Glas ljudstva, pozdravljamo v Državnem zboru sprejeto novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki končno obeta, da bo tržna zasebna zdravstvena dejavnost ločena od javne, in v javni mreži ureja razmerja med javnimi izvajalci in zasebniki s koncesijo.
Sprejem novele zakona pozdravljamo tudi zato, ker smo prepričani, da se bodo za starejše, ki potrebujejo več zdravstvene oskrbe kot drugi prebivalci, z boljšim in bolj preglednim javnim zdravstvom razmere za njih izboljšale. Z novelo zakona pričakujemo izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu, saj omejuje delo zaposlenih v javnem zdravstvu pri zasebnikih. Manj bo tudi prikritih napotitev k zasebnikom in plačevanja zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo zaposleni v javnem zdravstvu, iz žepa. To predstavlja populaciji starejših veliko psihičnih in finančnih stisk in zaradi neurejenosti dostopa do zdravstvene oskrbe lahko tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Revščina, slaba informacijska pismenost, doplačila za zdravstvene storitve ali plačila v celoti za preglede pri specialistih zasebnikih za vstop v zdravstveno obravnavo v javnem sistemu, nedostopna fizioterapija … zanje (pre)večkrat predstavljajo praktično nedostopno zdravstvo. S sprejemom omenjene novele zakona upamo, da se bo na področju zdravstvenega sistema vzpostavil večji red, predvsem pa, da bodo s tem ustvarjene možnosti za ohranitev ključnih področij javnega zdravstva, ki ga starejši izjemno potrebujemo.
Ponosni smo, da je Glas ljudstva (in mi z njim) po več kot dveh letih intenzivnih opozarjanj, protestov, mobiliziranja javnosti, po številnih razpravah s politiki, zlasti poslanci in drugimi odločevalci, tudi z ministrico za zdravje, dosegel pomemben uspeh in s tem prispeval k zgodovinski zmagi socialnega čuta – skrbi za ljudi, da je skrb za javno dobro zmagala nad pohlepom in nebrzdanim dobičkarstvom določenega dela izvajalcev zdravstvenih storitev.
Sprejetje novele zakona pomeni ohranjanje javnega zdravstvenega sistema in s tem temeljnega stebra socialne države. Pohvala gre tudi vladajoči koaliciji, ki je nazadnje prisluhnila argumentom civilne družbe in s tem tudi tistim (starejšim), ki nimajo svojega glasu, ne svojih predstavnikov v politiki, zdravstvu ali drugih mrežah, zdravstveno varstvo pa nujno potrebujejo.
Sprejem novele zakona je tako tudi potrditev, da lahko oblast sodeluje s civilno družbo, da je civilna družba potrebna in pomembna, da ima svojo moč in veljavo, in zato se bomo tudi v Srebrni niti še naprej trudili izboljševati kakovost življenja starejših in si istočasno prizadevali za medgeneracijsko sožitje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se dve leti trudili za ohranjanje javnega zdravstva tudi v našem imenu, pa tudi poslankam in poslancem, da so uresničili svojo najpomembnejšo koalicijsko zavezo - ločitev javnega in zasebnega zdravstva.
Da bomo tudi starejši občutili pozitivne učinke tega zakona, pričakujemo, da bodo tako ministrstvo za zdravje kot vsi drugi odgovorni poskrbeli za hitro in učinkovito implementacijo in nadzor področja ter preprečevali morebitne zlorabe, saj vemo, da ima vsak zakon lahko tudi kakšno luknjo.
Hkrati upamo in si bomo za to prizadevali, da bodo tudi prihodnje izvoljene oblasti, ki jim je mar za ljudi ter za njihovo dobro, ohranjale in razvijale javno zdravstvo in ne za bogatenje peščice posameznikov, ki znajo izkoristiti sistem.
Sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da je mogoče s civilnimi pobudami in aktivnim odgovornim državljanstvom doseči veliko dobrega, ne glede na to, kako močni so pritiski nasprotnikov in kapitala.

Srebrna nit
Mag. Irena Žagar
Predsednica

Program_strokovnega_sreanja_-_Staranje_prinaa_mnoge_izzive-_22.4.2025.pdf

Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 369 79 40
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
www.gov.si

Številka: 150-69/2025-2720-2
Datum: 18. 3. 2025
Zadeva: Nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev DSO na oddelkih za osebe z demenco med domovi - odgovor

Zveza: Javno pismo Srebrne niti - združenja za dostojno starost z dne 15. 3. 2025
Ministrstvo za solidarno prihodnost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je prejelo vaše javno
pismo z naslovom Nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev DSO na oddelkih za osebe z
demenco med domovi z dne 15. 3. 2025 (v nadaljnjem besedilu: javno pismo), v katerem
navajate, da je ministrstvo opravilo licenciranje zaprtih oddelkov za osebe z demenco, s čimer
naj bi bil nekaterim oddelkom v domovih za starejše status primernosti za oskrbo oseb z demenco
odvzet, stanovalci pa preseljeni po drugih domovih starejših v Sloveniji. V javnem pismu izražate
ostro nasprotovanje preseljevanju oseb z demenco v kraje, ki so oddaljeni od prejšnjega doma
oziroma domačega okolja, kjer jih lahko obiskujejo sorodniki, sosedje, prijatelji. Navajate, da je
selitev v neznano okolje z neznanimi zaposlenimi, brez rednih stikov z najbližjimi, moralno-etično
nesprejemljivo in predstavlja hudo kršitev pravic starejših. Ministrstvu predlagate, da takoj in še
pred zagotovitvijo ustreznih pogojev v matičnih domovih opredeli prehodno obdobje in selitev
stanovalcev z demenco takoj zaustavi.
V uvodu bi želeli pojasniti, da se oskrba oseb z demenco lahko zagotavlja tako v institucijah (npr.
domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi itd.), kakor tudi na domu osebe z demenco
(npr. preko socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu). Nobenemu socialnovarstvenemu
zavodu oziroma domu za starejše ni bil odvzet »status primernosti« za oskrbo oseb z demenco.
Vezano na tematiko, ki ste jo izpostavili v javnem pismu, bi vam v nadaljevanju želeli podati nekaj
pojasnil, za katera upamo, da bodo v pomoč pri razjasnitvi razmer, za katere sklepamo, da so
bila podlaga javnemu pismu. Iz javnega pisma sklepamo, da se vaš poziv nanaša na področje
varovanih oddelkov, ki so namenjeni osebam, ki jim je bil izdan sklep sodišča o namestitvi na
varovani oddelek.
Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in
136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDZdr) predvideva kot varovani oddelek zgolj oddelek,
za katerega socialnovarstveni zavod pridobi verifikacijo (se pravi, da so preverjeni in potrjeni
prostorski, tehnični in kadrovski pogoji, kot jih za varovane oddelke določajo predpisi s področja
duševnega zdravja oziroma socialnega varstva).
Srebrna nit - združenje za dostojno starost
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ministrstvo je v skladu z 38. c členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F,
21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23) z dnem 14. 2. 2023
postalo pristojno tudi za opravljanje nalog na področju socialnega varstva v delu, ki se nanaša na
institucionalno varstvo. S tem je ministrstvo, od za področje predhodno pristojnega ministrstva,
prevzelo tudi naloge, vezane na verifikacijo varovanih oddelkov pri izvajalcih institucionalnega
varstva.
Postopki verifikacije, ki jih je prevzelo ministrstvo, so bili nerešeni, nekateri celo več kot 10 let.
Razlogov za zastoj postopkov ne poznamo, smo pa na ministrstvu zaradi zavedanja občutljivosti
področja omejevanja pravic oseb na podlagi sklepa sodišča in s tem povezano namestitvijo na
varovani oddelek, nemudoma pristopili k reševanju zaostankov na področju verifikacije varovanih
oddelkov. V postopkih je bilo ugotovljeno, da prostori nekaterih vlagateljev ne izpolnjujejo pogojev
za verifikacijo (npr. oddelek ima tri in večposteljne sobe, oddelek nima izhoda na zunanjo zeleno
površino, sobe uporabnikov nimajo lastnih sanitarij itd., arhitekturni pogoji pa ne omogočajo
prilagoditev, kot jih določajo predpisi s področja duševnega zdravja oziroma socialnega varstva
za varovani oddelek), zato oddelkov pri teh vlagateljih v skladu z ZDZdr ni bilo mogoče verificirati
kot varovane oddelke.
Ker pa so bile, zaradi več kot desetletje trajajočih nerešenih postopkov verifikacije na oddelkih,
za katere se je v postopkih verifikacije izkazalo, da ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo, po
sklepih sodišča o namestitvi na varovani oddelek že sprejete osebe, je ministrstvo tem izvajalcem
določilo prehodno obdobje. V tem obdobju naj ne sprejemajo novih oseb z izdanim sklepom
sodišča o sprejemu v varovani oddelek, dalje pa zagotavljajo potrebno obravnavo vsem, ki so bili
k njim na podlagi predhodnega neustreznega stanja, že sprejeti na podlagi sklepa sodišča v
varovani oddelek. Prehodno obdobje 18. mesecev, ki ga je zavrnjenim vlagateljem določilo
ministrstvo, je namenjeno blažjemu prehodu v stanje, ki bi moralo biti urejeno že pred leti, in kot
ga določa ZDZdr, in sicer na način, da ga bodo uporabniki občutili kot je najmanj možno.
Ministrstvo dinamiko prehoda v ureditev, kot jo določa ZDZdr, spremlja in bo po potrebi navodila,
v koliko bo ocenilo, da je za prehod potrebno daljše obdobje, temu ustrezno tudi prilagodilo.
Pojasniti velja tudi, da je ministrstvo, tako kot določa ZDZdr, vzpostavilo tudi evidenco varovanih

oddelkov, ki je dostopna na spletni strani https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-
socialnovarstvenih-zavodov-pri-katerih-so-organizirani-varovani-oddelki, s katero so seznanjena

tudi sodišča, ki v postopkih namestitve na varovani oddelek odločajo. Verjamemo, da se bo
postopno stanje na terenu uskladilo s tem, kar določajo predpisi, ki predmetno področje urejajo,
hkrati pa bo ministrstvo s tem pridobilo tudi bolj realen vpogled v obseg potrebnih mest na
varovanih oddelkih, kar bo podlaga za načrtovanje potrebne mreže varovanih oddelkov v
prihodnje.

Veseli nas, da je Srebrna nit glasnik vsebin, ki bi lahko pomenile neenako obravnavo oziroma
slabše razmere za ranljivo skupino prebivalstva, zato vas seznanjamo, da je ministrstvo z vsemi
aktivnostmi, tudi temi, ki so predmet tega dopisa, usmerjeno v zagotavljanje zakonite, strokovne,
kakovostne in varne obravnave vsem, ki jo potrebujejo. Verjamemo, da boste to prepoznali tudi
v aktivnostih, ki jih izvajamo na področju, ki smo ga povzeli v tem dopisu.

S spoštovanjem,

Pripravila:
mag. Klavdija Kobal Straus Simon Maljevac
sekretarka minister