Colors: Purple Color

 
  
 
 
 
                                                                                                                                                                                                               V Ljubljani,  marca 2024
 
 
Sporočilo za medije
 
Pobudniki zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nadaljujemo: »Moje življenje, moja pravica.«
 
 
Po glasovanju v državnem zboru 7. marca 2024, v katerem poslanci in poslanke niso potrdili predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenju (ZPPKŽ) za nadaljnjo obravnavo, je delovna skupina za pripravo zakona v okviru Srebrne niti - združenja za dostojno starost ocenila dosedanji potek in sprejela odločitev o nadaljnjih korakih. V javni izjavi poslancem in poslankam ter širši javnosti posredujemo svoje sporočilo.
 
Ugotavljamo, da glasovanje v državnem zboru nikakor ne odraža volje volivk in volivcev. Ti so svojo podporo izrazili z več kot 5.500 podpisi in s tem jasno sporočili zakonodajalcu, da je potrebna zakonska ureditev problematike. Prav tako je več javnomnenjskih raziskav v letu 2023 in tudi prej izkazalo večinsko podporo državljanov in državljank. 
 
Posebna delovna skupina in Srebrna nit – združenje za dostojno starost kot pobudniki zakona svoje sporočilo primarno naslavljamo na poslance in poslanke največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, ki so v parlamentarni razpravi zakon podprli, tik pred glasovanjem pa sporočili, da bodo glasovali proti, zato da bi o njem lahko neposredno odločali volivci in volivke na posvetovalnem referendumu. Takšno odločitev v Srebrni niti vidimo kot taktično glasovanje in odmik od stališč stranke, ki jih je ta predhodno zagovarjala. O zakonu bi namreč tudi ob izraženi parlamentarni podpori lahko odločali na  referendumu.
 
V združenju Srebrna nit smo globoko razočarani nad takšno odločitvijo in jo obsojamo, hkrati pa pričakujemo, da bodo v novih okoliščinah poslanci in poslanke Gibanja Svoboda izpolnili svojo napoved ter čim prej vložili zahtevo za posvetovalni referendum. Tega bi bilo časovno mogoče priključiti letošnjim junijskim volitvam v evropski parlament. Avtorji predloga zakona in Srebrna nit pričakujemo, da bo Gibanje Svoboda čim prej javno in nedvoumno pojasnilo svoje stališče do zakona in nadaljnje postopke. S tem bodo razjasnili zatečeno stanje, v katerem podporniki zakona ostajajo razočarani nad dogajanjem in ne vidijo jasnih rešitev za nadaljevanje.  
 
Hkrati pobudniki zakona sporočamo, da bomo nadaljevali s prizadevanji, da tudi v Sloveniji zakonsko uredimo pomoč pri končanju življenja in se tako pridružimo aktualnim prizadevanjem v Franciji, po sprejetju istovrstnega zakona pa tudi več drugim državam, ki razumejo, da so med nami ljudje, ki zaradi bolezni in izjemno hudega, drugim pogosto nepredstavljivega trpljenja želijo sami odločati o koncu svojega življenja. Posebej poudarjamo, da ureditev paliativne oskrbe, kakor navajajo nasprotniki zakona, ni ustrezna nadomestna rešitev problema, ampak bi le ureditev obojega - v primerni komplementarni obliki - lahko v prihodnosti predstavljala vzpostavitev možnosti za človekovo odločanje o lastnem življenju, tudi o njegovem končanju.
 
V Srebrni niti posebej poudarjamo, da prizadevanje za uveljavitev Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nikakor ni edino področje, s katerim se Srebrna nit ukvarja. Take izjave jemljemo kot neresnične, celo žaljive. Prav nasprotno. V ospredju naših prizadevanj v zadnjem obdobju je bilo sodelovanje v pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta pa naj bi – kakor vemo – omogočil starejšim, da čim daljše obdobje svojega tretjega življenjskega obdobja preživijo v domačem okolju, država pa bi njim in njihovim najbližjim zagotovila potrebno podporo za dostojno življenje. 
 
Volivke in volivce v Sloveniji že danes pozivamo, da se napovedanega posvetovalnega referenduma udeležijo v čim večjem številu in glasujejo za sprejem in uveljavitev zakonodaje, ki bi omogočila trpečim odločati o koncu njihovega življenja. Glede na naklonjeno razpravo poslank in poslancev koalicije v DZ v Srebrni niti verjamemo, da bodo ti spoštovali večinsko potrjeno voljo do pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in jo bodo kar najhitreje po referendumu s sprejemom zakona tudi udejanjili.
 
Dddr. Andrej Pleterski
Vodja delovne skupine za pripravo ZPPKŽ 
in
 
Dr. Marina Tavčar Krajnc
Srebrna nit – združenje za dostojno starost
Pobudnik za sprejem ZPPKŽ
 
 

                                                                                                                                                                       V Ljubljani, 29. 2. 2024
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Mediji

 

Javno pismo
Velik prepad med deklarativno izraženimi in v Ustavi RS zapisanimi pravicami ter dejansko obravnavo na področju zdravstvenega varstva

 

V Srebrni niti – združenju za dostojno starost ponovno pozivamo, da zdravniki in zobozdravniki začasno prekinejo stavko in zaradi pacientov resno pristopijo k pogajanjem.
Ponovno tudi ugotavljamo, da smo starejši na področju zdravstvenega varstva zapostavljeni in da se kršenje človekovih in pacientovih pravic stopnjuje.
Glede na to, da je »poglavitni cilj Ministrstva za zdravje nadaljnje izboljšanje dostopnosti, integrirane, koordinirane, kontinuirane in celostne zdravstvene obravnave, usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo«, smo v Srebrni niti glede vsebine vseh pisnih dokumentov in še posebej Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na področju primarne ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, kjer so te lepe besede zapisane, precej razočarani.
Mnenja smo, da je celotna populacija starejših (ponovno) spregledana, čeprav predvidoma potrebuje največ storitev na primarnem nivoju, kjer naj bi bilo poskrbljeno še posebej za ranljive skupine. Manjkajo celotna področja skrbi za starejše: integrirana skrb, še posebej v domačem okolju (samo dolgotrajna oskrba tega ne bo rešila), geriatrija in specializacije zdravstvenih delavcev s tega področja, ureditev zobozdravstva, področje paliativne oskrbe, podpora in razširitev patronažne dejavnosti, manjkajo mobilni timi, pa tudi profesionalni etični vidik obravnave. Ob primerjavi s področjem IT tehnologije na omenjenem (etičnem) področju v dokumentu zeva velika praznina. Kar je zaskrbljujoče, predvsem pa znak, da družba postaja tehnicistična in neobčutljiva za celostni pristop k pacientu, sočloveku, žal tudi na primarnem nivoju, kjer naj bi »osebni« oz. »družinski« zdravnik najbolje poznal pacienta, njegovo družino in skupnost.

Pridružujemo se upravičenim protestom Skupnosti socialnih zavodov, ki tako kot Srebrna nit vseskozi opozarjajo, da socialnovarstveni zavodi niso več samo socialni in ima zdravstvena oskrba v njih veliko vlogo. Financiranje te pa je neprimerno urejeno, kar se kaže tudi v lani sprejetem dokumentu Usmeritve zdravstvene politike za leto 2024 in 2025. Ni bil upoštevan noben predlog, ki jih v zadnjih letih sporočamo odločevalcem in bi zvišal kakovost življenja v domovih starejših, glede na to, da vanje sprejemajo vedno bolj (tudi zdravstveno) zahtevne stanovalce, tudi iz bolnišnic.

Kljub pripombam je tudi v februarju sprejeti najbolj pomembni dokument za področje financiranja zdravstvene dejavnosti, ne le v socialnovarstvenih zavodih, ampak v dolgotrajni oskrbi nasploh, izjemno pomanjkljiv in »neprijazen« do starejših. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, sprejeta februarja 2024, namesto Splošnega dogovora o financiranju v zdravstvu torej ni upoštevala pripomb v smislu izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe starejših.

Je vse to posledica tega, da starejši še vedno nimamo svojega ministra in je skrb za starejše razdrobljena med (pre)več ministrstev, ki ne sodelujejo dovolj med seboj?

V nadaljevanju navajamo le nekaj pripomb na Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031:

- V celotnem dokumentu skoraj ni govora o hitrejšem izboljševanju dostopnosti do zdravstvene obravnave v ambulantah družinske medicine.
- Premalo ali skoraj nič ni govora o paliativni oskrbi.
- Starejši v domovih z namestitvijo izgubijo osebnega zdravnika v zdravstvenem domu, kar tistim, ki ga še lahko obiskujejo tam, predstavlja veliko izgubo, tudi z vidika celostne obravnave in zaupljivega odnosa.
- Strategija v ničemer ne napove, da se bo z različnimi ukrepi, ki jih uvaja na področju širitve tima družinske medicine, povečalo število opredeljenih pacientov na zdravnika. Tako se podaljšuje agonija tistih, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika.
- Nujno je treba posodobiti glavarinske količnike, tudi primerjati jih s sorodnimi sistemi v EU.
- Mreža primarne ravni ostaja v odgovornosti 212 občin, kar jo dela premalo učinkovito (neracionalna podeljevanja koncesij).
- Mrežo je potrebno upravljati na način, kot je to na sekundarni in terciarni ravni.
- Podeželske ambulante niso kadrovsko opredeljene.
- Strategija navaja število zdravnikov in medicinskih sester na ravni EU ali OECD, pri tem je napačna interpretacija o številu medicinskih sester v državi (nad povprečjem, kar ne drž)i. Realnost: v bolnišnicah so prav zaradi njihovega pomanjkanja že zaprti celotni oddelki, v domovih starejših pa je že tisoč praznih postelj ob enormnem številu čakajočih.
- Pogrešamo uvedbo več mobilnih timov.
- Ni nadgradnje patronažne službe, ki bi jo kazalo razširiti z dodatnimi člani v timih, in ki dobro delujejo.
- Velik problem (tudi za starejše) pomeni ukinjena dežurna zobozdravstvena služba, zato ne gre čakati na udejanjanje Strategije, temveč naj ministrstvo takoj vzpostavi dežurno zobozdravstveno službo vsaj v štirih večjih mestih v Sloveniji.
- Strategija ohranja ambulante za neopredeljene, ki so bile z vidika celostne obravnave in poznavanja pacienta in njegovih potreb zgolj začasni ukrep, kar je nesprejemljivo.
- Nujno je na področju informatizacije vključiti oz. ohraniti analogne možnosti (telefon, elektronska pošta, klasična pošta) za komuniciranje s pacienti (in njihovimi bližnjimi), saj približno tretjina starejših od 65 let ni vešča IT tehnologije, mnogi od teh si je niti ne morejo privoščiti (revščina) ali jo preprosto odklanjajo (vsaj še 20 let).
- Podpiramo predlog, da se s pomočjo konzultacij osebnega zdravnika zmanjšajo napotitve na sekundarni in terciarni nivo.
- Pri kazalnikih kakovosti je bistveno, da se ohranijo in/ali nadgradijo ukrepi, ki veljajo že danes. Vendar morajo biti cilji bolj ambiciozni, npr. zastavljeni klicni center je treba usposobiti takoj, ker bo veliko prispeval k opolnomočenju pacientov.
- Na področju velikega pomanjkanja kadrov strategija ne bo prinesla veliko, ker uvajanje dokumenta ne bo pravočasno zajelo nujnih sprememb. Ukrepe o kadrih je treba začeti izvajati takoj (vključevati mlajše, še aktivne upokojence, delati na privlačnosti poklicev, stanovanjski problematiki). ZZZS je že sprejel dokument o absentizmu, potrdil ga je tudi Strateški svet, ni pa povezovanja med pomembnimi akterji in ni implementacije.
- Podpiramo tudi hišne obiske zdravnikov, četudi morda za delno dodatno plačilo.

Strategija je načeloma koristna, ne pomeni pa rešitve nakopičenih težav. Predvsem pa jo je treba začeti udejanjati takoj.

 

Srebrna nit – združenje za dostojno starost

 

 

V Ljubljani, 29. 2. 2024

 

 

 

Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije
Ministrstvo RS za zdravje
Mediji

 

Javno pismo
Skrajni čas je za presojo etičnosti stavke zdravnikov in zobozdravnikov z vidika Kodeksa zdravniške etike

Spoštovani,
stavka je legitimna pravica, če ne posega v ustavne pravice drugih. Žal stavka zdravnikov in zobozdravnikov močno posega v več ustavnih in drugih človekovih/pacientovih pravic, vezanih na zdravje in življenje prebivalcev v R Sloveniji.
Najdaljša stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki traja že več kot šest tednov, je za paciente škodljiva, nekoristna in nepravična. Dnevno se soočamo s hudimi stiskami in kršenjem pravic pacientov, med njimi je tudi mnogo starejših ljudi, za katere se v Srebrni niti – združenju za dostojno starost še posebej zavzemamo.
Strinjamo se s predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, da je dovolj merjenja moči na plečih pacientov.
Strinjamo se s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, da je čas, da se stavka prekine, vsa odprta vprašanja pa ustrezno uredijo v okviru pogajanj za spremembo kolektivnih pogodb za celoten zdravstveni steber.
Zdravniška stavka, v kateri so kolateralna žrtev pacienti, in si prizadeva za osebne koristi zdravnikov, potrebuje etično presojo z vidika Kodeksa zdravniške etike (KZE), saj gre za odgovornost zdravništva do pacientov. V 4. členu KZE je o tem zapisano, da "zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi". KZE ni navaden pravilnik lepega vedenja, ampak je mnogo več, saj njegove kršitve lahko vodijo do izgube zdravniške licence in s tem možnosti za opravljanje zdravniškega poklica. In kot pravi 67. člen KZE , "Kodeks zdravniške etike zavezuje vse zdravnike v Sloveniji. Zdravniška zbornica Slovenije je dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa".
Zveza društev upokojencev Slovenije je že 24. 1. 2024 pozvala Odbor za pravno-etična vprašanja, da ukrepa proti FIDESu zaradi evidentnega kršenja 4. in 67. člena KZE. Poziv je naletel na gluha ušesa.
Sprašujemo se, ali so v Zdravniški zbornici Slovenije vendarle zmožni samorefleksije in tako preseči ljudski pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči?

Zato se obračamo na najvišji organ Zdravniške zbornice Slovenije, na njeno Skupščino.
Pozivamo jo, da nemudoma sproži preiskavo etičnosti zdravniške stavke FIDESa z vidika Kodeksa zdravniške etike, še zlasti njegovega 4. člena in v primeru, da ugotovi njegovo kršenje, nemudoma ukrepa v skladu s 67. členom Kodeksa zdravniške etike.
Karkoli manj od zapisanega v pozivu bo pomenilo povsem pristransko ravnanje, ki je usmerjeno proti interesom pacientov.

 

Lep pozdrav.
Dr. Marina Tavčar Kranjc
Namestnica predsednice Srebrne niti

 

V vednost poslano:
• Predsednik Vlade Republike Slovenije
• Predsednica Republike Slovenije
• Varuh človekovih pravic

 

POROČILO O DELU DRUŠTVA SREBRNA NIT – ZDRUŽENJA ZA DOS-TOJNO STAROST V LETU 2023

 

Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost deluje kot prostovoljno, samos-tojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, povezanih zaradi reševanja strokovnih in socialno - humanitarnih problemov ter razvoja na področju skrbi za starejše ob upoš-tevanju statuta društva in skladno z Zakonom o društvih. Društvo ima od 2021 status društva v javnem interesu na področju varstva starejših pred diskriminacijo.
Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost je pravna oseba zasebnega prava. Njeno ime je Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Polno ime društva je Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost, skrajšano ime društva je Društvo Srebrna nit.

Društvo deluje kot subjekt civilne družbe, tvorijo ga prostovoljci z različno izobrazbo, znanji in izkušnjami. Sodelujemo z vsemi, ki želijo delati v dobro ter za potrebe in interese starejših.

Sedež Društva Srebrna nit je v Ljubljani, naslov sedeža Društva Srebrna nit je Vipotnikova ulica 13, 1211 Ljubljana.
Matična številka: 4111478000
Davčna številka: 23454539

TRR pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0002 1200 667

Spletna stran: www.srebrna-nit.si
Elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Facebook stran: Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.

Združenje je bilo ustanovljeno na občnem zboru 19. 12. 2018 in registrirano 9. januarja 2019. Pred tem je leto dni delovalo brez urejenega statusa društva.

 

 

Organi Društva Srebrna nit so:
1. Občni zbor
2. Izvršni odbor: Anita Caruso, Bojana Cvahte, Danica Jordan, Linda Jamnik, dr. Živa Lavriša, Darinka Klemenc, Biserka Marolt Meden, Silvija Novak, dddr. Andrej Pleterski, dr. Brigita Skela Savič, Franci Perčič, Blanka Šetinc, dr. Marina Tavčar Kranjc, Neva Železnik (po abecedi)
Anita Caruso, predsednica

Dr. Marina Tavčar Krajnc, namestnica predsednice
3. Nadzorni odbor: Nevenka Dobljekar, Dragan Grgič (predsednik), dr. Pavla Rapoša Tajnšek
4. Častno razsodišče: Ana Cajnko, Stanislava Kosirnik in Vesna Miletić
Sredstva za delovanje Društva Srebrna nit so bili prostovoljni prispevki in donacije.

Na dan 5. 2. 2024 je bilo v Društvo Srebrna nit včlanjenih 259 članov in članic.

Starejši so v Sloveniji ena od najbolj ranljivih skupin družbe, ki je hkrati tudi najbolj številčna. Tudi v letu 2023 so se soočali s številnimi problemi: slab ekonomski položaj zaradi nizkih pokojnin, odvisnost od socialnih transferjev, težave z (ne)dostopnostjo zdravstvenih storitev, nezadostne kapacitete v domovih starejših (DSO), podaljševanje čakalnih vrst za bivanje in oskrbo v DSO, diskriminacija in segregiranost starejših v različnih oblikah (zaradi slabše digitalne pismenosti in dostopa do digitalnih naprav, nasilje nad starejšimi...). Srebrna nit je bila vse leto aktivna v vlogi zagovornika starejših. Edino, kar se je v zadnjem letu izboljšalo, je bila normalizacija življenja po koncu epidemije kovida, ki je izzvenela in ne omejuje več socialnih stikov, urejeno je preventivno brezplačno cepljenje za starejše, ne vpliva več na organizacijo življenja v DSO in drugih ustanovah. Zapisano pa ne pomeni, da kovidna obolenja ne ogrožajo več in da starejši niso več najbolj ogroženi del populacije.
Stik s članstvom in vsemi zainteresiranimi smo zagotavljali s pomočjo tehnologije in na daljavo (telefonski kontakti, e-sporočila, online povezanost...), pa tudi s klasično pošto.

Izvršni odbor SN je v času po občnem zboru odločal na štirih (4) sejah. Sprotna komunikacija med člani IO SN je potekala telefonsko in z uporabo e-pošte ter z občasnimi osebnimi srečanji članov/članic.

Volilni korespondenčni občni zbor v letu 2023 je potekal od od 19. 2. 2023 do 26. 2. 2023.

Občni zbor je potrdil vsa poročila za leto 2022, sprejel program dela ter finančni načrt za leto 2023.

Nekatere zahteve in prizadevanja Srebrne niti ostajajo neuresničeni ali delno uresničeni, zato jih ohranjamo in bodo umeščeni med temeljne usmeritve pri-hodnjega delovanja.

1. Pobuda za ustanovitev Varuha starejših
Pobuda ostaja aktualna, potreba po ustanovitvi institucije Varuha starejših v Slovenji je še bolj izpostavljena. Argumenti, ki jih je Srebrna nit javno navajala in predočila takratni vladi RS še pred volitvami 2022, ostajajo in prav tako zahteva po ustanovitvi Varuha starejših. V začetku leta 2023 smo pobudo naslovili na Ministrtsvo za pravosodje in želeli, da se poišče rešitev, morda v postopku sprememb zakona o varuhu. Prejeli smo pozitiven odgovor, zgodilo se ni nič.
Slovenija se sooča z naglo starajočim se prebivalstvom, vsak peti prebivalec ali pre-bivalka je starejši_a od 65 let. Zaradi nenehnega slabšanja položaja starejših bo društvo Srebrna nit še naprej vztrajalo pri izražanju zahtev za ustanovitev instituta Varuha starejših.
Razlogi za ustanovitev Varuha starejših so predvsem: slabša obravnava starejših v zdravstvu, nedostopnost pravic dolgotrajne oskrbe ter nezadostna socialna in finančna zaščita starejših - številni se v Sloveniji s pokojnino komaj preživljajo in revščina narašča. Beležimo vse več starizma in diskriminacije na vseh področjih življenja. Velikemu delu prebivalstva v Sloveniji grozita revščina in socialna izključenost.

2. Pobuda za oblikovanje Ministrstva za starejše
Pobuda doslej ni bila realizirana.
2023 je bilo sicer ustanovljeno Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP), katerega pomembno področje delovanja je ukvarjanje s položajem in problemi starejših (dolgo-trajna oskrba, stanovanjska problematika...).
Žal je v sedanji organizaciji dela vlade RS skrb za starejše še naprej razpršena med več ministrstev: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za digitalno preobrazbo... Med navedenimi ministrstvi so aktivnosti večkrat neusklajene, razpršene, se podvajajo ali je katera izmed pomembnih tudi spregledena.
Srebrna nit zagovarja stališče, da potrebujemo posebno ministrstvo za starejše, kar bi lahko postalo v prihodnje primeren okvir za celovito reševanje njihovih problemov.

 

3. Svetovanje po telefonu in e-pošti
Naloga je stalna in nikoli ne bo mogoče zapisati, da je vse opravljeno, saj se potrebe pojavljajo sproti in največkrat nenančrtovano. Razpored za sprejem klicev in svetovanje je bil objavljen na spletni strani Srebrne niti, vendar se ljudje v zadnjem obdobju več poslužujejo spletne komunikacije, predvsem e-pošte.
Telefonskih klicev v letu 2023 ni bilo veliko, vsekakor bistveno manj kot v obdobju epidemije. Povečuje se število e-sporočil - mnenj ali konkretnih vprašanj. Na vsa konkretna vprašanja odgovorimo v najkrajšem možnem roku, žal pa večkrat ne moremo zagotoviti potrebne pomoči, ampak lahko le svetujemo, kam bi se bilo mogoče obrniti. Klici prihajajo iz vse Slovenije, iz njihove vsebine lahko sklepamo, kateri so veliki problemi starejših in njihovih sorodnikov.
Večkrat kličejo sorodniki oseb, vključenih v institucije, ki menijo, da so tem kršene pravice, da jih zanemarjajo ali celo zlorabljajo. Klicatelji pogrešajo strokovni nadzor ter vzpostavljen dovolj enostaven način sporočanja informacij o dogajanju v domovih, prav tako si želijo urejen sistem pritožb. Posamezniki kličejo, ker potrebujejo pomoč, ker ne zmorejo več, a nimajo možnosti poiskati sistemske pomoči, včasih pa jih niti ne poznajo. Veliko je bilo klicev zaradi predolgih čakalnih vrst za pridobitev pomoči na domu ali v povezavi s sprejemom v socialnovarstveni zavod oz. pregled pri zdravniku, tudi zaradi prehitrega odpusta iz bolnišnice v nepripravljeno/neustrezno domače okolje. Problem pomanjkanja negovalnih bolnišnic se zelo hitro povečuje in postaja kroničen.

4. Javna pisma
Nadaljevali smo s pisanjem in objavo javnih pisem, s katerimi posredujemo svoja stališča o akutnih problemih starejših, jih naslavljamo na odločevalce, ki bi lahko in morali ukrepati, ker bi s svojimi odločitvami lahko relativno hitro in učinkovito odpravili ali vsaj zmanjšali probleme, stiske in težave. Z javnimi izjavami poskuša SN tudi oza-veščati javnost in dolgoročno prispevati k njeni aktivaciji.
Ugotavljamo, da so odzivi odločevalcev (pre)pogosto mlačni, ohlapni, brez jas-nih zavez o urejanju problemov, ali pa odzivov v nekaterih primerih sploh ni.
Objavljamo listo javnih objav 2023 z vsebinami:
1) Zahteva za vzpostavitev Varuha pravic starejših, 18. 1. 2023
2) Pokojnine in pokojninska reforma, 3. 2. 2023
3) Podpora zahtevam zaposlenih v zdravstveni negi, 22. 2. 2023
4) Podpora B. Marolt Meden zoper hujskaške napade nanjo, 5. 5. 2023
5) Obsodba nasilja v DSO Trebnje, 6. 9. 2023
6) Obsodba kršenja človekovih pravic in nasilja nad pacienti, posebej starejšimi v UPK Ljubljana, 23. 10. 2023
7) Javna vprašanja glede prehranskih dopolnil v DSO Lj. Vič Rudnik, 31. 10. 2023
8) Javna izjava o zagotavljanju nujnih mobilnih zobozdravstvenih storitev za sta-rejše nepokretne osebe, 15. 11. 2023
9) Javna izjava ob mednarodnem dnevu stranišč – za dostojanstvo starejših, 19. 11. 2023
10) Obsodba nasilja nad starejšimi ženskami, 26. 11. 2023
11) Voščilo in nagovor članicam in članom SN, 31. 12. 2023
12) Posebno kategorijo v letu 2023 predstavlja komuniciranje z javnostmi, pove-zano s pripravo, z oddajo v Državni zbor in s kampanjo za zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo Zakonu o prostovoljni pomoči za končanje življenja (ZPPKŽ), v trajanju več mesecev. Za potrebe navedene javne komunikacije je bila zadolžena posebna delovna skupina članov in članic SN, dopolnjena z zunanjimi sodelavci (vključeni so bili s prostovoljnim delom). Vključevala je PR sporočila (tiskana in v e-obliki), uporabo e-orodij, tiskovne konference, javne predstavitve v več krajih Slovenije.

5. Sodelovanje z ministrstvi
MDDSŽE in MSP
Udeležili smo se več delovnih srečanj na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSŽE). Zapisano velja za začetek leta 2023 (v prehodnem obdobju do ustanovitve Ministrstva za solidarno prihodnost - MSP), kasneje pa delo-vnih srečanj s predstavniki MSP, kamor je bila Srebrna nit večkrat vabljena kot rele-vanten sogovornik v pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi in podzakonskih aktov, ki so bili ali so bili v javni razpravi (v teku je npr. javna razprava za nekaj pravilnikov – do 30. 1. 2024) .
Večine sestankov se je udeležila članica IO SN Darinka Klemenc, nekaterih tudi M. Tavčar Krajnc, Franci Perčič, Anita Caruso in Bojana Cvahte.
Največ delovnih srečanj je bilo namenjenih razpravi o Zakonu o dolgotrajni oskrbi (prva polovica leta 2023) in pokojninski reformi, sledile so razprave o podzakonskih aktih. Srebrna nit je samostojno in v sodelovanju z drugimi deležniki posredovala svoje pripombe in predloge na zakon in podzakonske akte, ki so bili v razpravi in sprejeti v letu 2023.
Opravila so nas izjemno časovno in vsebinsko zaposlovala, vendar sodimo, da je bilo prizadevanje koristno in potrebno. Ne glede na kritičnost Srebrne niti do postopkov in tudi do številnih vsebinskih rešitev, zapisanih v sprejetih pravnih aktih, sodimo, da je sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO) velik dosežek, ki omogoča v prihodnosti ureditev temeljnih potreb starejše populacije, ob tem pa tudi zagotovitev potrebne podpore in pomoči družinam. Pričakujemo sicer težave, odprla se bodo številna nova vprašanja, vendar je vrednost ZDO predvsem v vzpostavljanju možnosti za ureditev razmer. Pri tem bo Srebrna nit vsekakor konstruktivno sodelovala.

Ministrstvo za zdravje
V zvezi s problematiko (ne)dostopnosti zdravstvenih storitev za starejše, kar vključuje osebne zdravnike, specialistične storitve, vzpostavljanje komunikacije z zdravstvenimi ustanovami in zaposlenimi v zdravstvu, zdravstveno oskrbo v DSO ter pričakovane obveznosti, povezane z ZDO, v najkrajšem času načrtujemo pisno pobudo za pogovor z ministrico za zdravje.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)
Zakon je pripravila in izpeljala postopke oddaje v DZ ter zbiranja podpisov volivcev delovna skupina, ki jo vodi dddr. Andrej Pleterski, njeni stalni člani so dr. Dušan Keber, dr. Brigita Skela Savič, dr. Luka Mišič, dr. Igor Pribac, za potrebe promocije v času kampanje za podporo zakonu med volivkami in volivci sta se dodatno vključili Nina Narat Meden in Darinka Pavlič Kamien (obe sicer profesionalno delujeta na področju stikov z javnostmi oz. promocije).
Za izpeljavo organizacijskih opravil in terenskega dela v času kampanje se je osebno angažirala predsednica SN Anita Caruso, v zbiranju podpisov so pomagali so številni prostovoljno vključeni promotorji in promotorke na terenu.
Na 3. seji IO SN 5. 10. 2023 je bil opravljen pregled aktivnosti pred in ob vložitvi ZPPKŽ v obravnavo v Državni zbor.
Sklepni del aktivnosti je potekal od 4. 4. 2023 do 17. 7. 2023, ob oddaji v DZ je bilo upoštevano število 5.513 zbranih in oddanih veljavnih podpisov (poročilo A. Pleter-skega na seji IO). Za izpeljavo je bil potreben izjemen napor vseh vključenih, ki je občasno izkazal mejne zmogljivosti delovanja Srebrne niti. Vsi ti podpisi so v fizični obliki prihajali na naslov društva in BMM je poskrbela za pregled in urejanje podpor. Zadovoljni smo lahko s podporo, izraženo s podpisi volivk in volivcev, zavedamo se tudi da bodo potrebna še mnoga prizadevanja, da bi bil zakon sprejet ter implementiran.
V nadaljevanju je mogoče pričakovati veliko nasprotovanj, vključno z možnostjo razpisa referendumskega odločanja. Javna polemika teče, vanjo se vključuje vse več avtorjev (v zadnjem obdobju npr. T. Hribar, Delo, Sobotna priloga, 23. 9. 2023; R. Berlot, M. Klarendić, E. Županič in M. Kojović, Delo, Sobotna priloga, 19. 8. 2023), kar prepričuje, da je tematika aktualna in družbeno relevantna ter se pomembno dotika potreb starajoče se družbe.
IO SN v pričujočem poročilu posreduje članstvu SN v vednost posebno zahvalo vsem aktivno sodelujočim prostovoljcem v pripravi zakona ter pripravi in izvedbi kampanje za zbiranje podpisov: vodji A. Pleterskemu in delovni skupini za pripravo in promocijo ZPPKŽ, Nini Narat Meden za pripravo in organizacijo promocije, Darinki Pavlič Kamien za vodenje promocije in predstavitev na terenu, predsednici SN Aniti Caruso za usklajevanje aktivnosti, Franciju Perčiču za pridobivanje donacij, aktivistkam in aktivistom za delo na terenu in vsem drugim, ki so kakor koli prispevali k uspešni izvedbi kampanje.

6. Sodelovanje z drugimi organizacijami
V letu 2023 smo sodelovali s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije in se med-sebojno informirali ter po potrebi usklajevali aktivnosti.
Prav tako smo sodelovali s Festivalom za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO).
Sodelovali smo z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Sindikatom upokojen-cev Slovenije. V Srebrni niti podpiramo ureditev pokojnin na način, s katerim bi te zagotavljale dostojno življenje v starosti. Zato se zavzemamo, da se z ustrezno pokojninsko reformo zagotovi sistemske rešitve, ki so v pripravi že (pre)dolgo.
Srebrna nit podpira tudi prizadevanja Zbornice zdravstvene in babiške nege Slo-venije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slo-venije (Z - Z), predvsem na področju potrditve novih kadrovskih standardov in nor-mativov na področju zdravstvene nege, ki so pripravljeni, usklajeni, a jih minister še ni podpisal.
Sodelovali smo v aktivnostih civilne iniciative Glas ljudstva, kjer je Srebrno nit največ zastopala dr. Brigita Skela Savič.

7. Delovne skupine Srebrne niti
Predlog predsednice Anite Caruso za sestavo delovnih skupin SN je bil potrjen na 2. seji Izvršnega odbora 20. 6. 2023. Po poletnem premoru in odstopu A. Caruso z mesta predsednice SN dne 22. 9. 2023 delo skupin žal ni zaživelo tako, kot je bilo načrtovano (vodje so bili zadolženi, da poiščejo med člani SN primerne kandidate in organizirajo delo skupin).
Da bi to pomanjkljivost v delovanju SN odpravili, bo potrebno v prihodnje premisliti, ali je zamišljeni koncept primeren za organiziranost in zmogljivosti SN ali bi kazalo delovanje zastaviti kako drugače, ga morebiti manj razpršiti. Razmislek bo opravilo novo vodstvo Srebrne niti.
- Delovna skupina za dolgotrajno oskrbo starejših in izvajanje
institcionalne oskrbe: dr. Marina Tavčar Kranjc, vodja
- Delovna skupina za zaščito pravic starejših in njihovega dostojanstva:
Darinka Klemenc, vodja, Bojana Cvahte, Danica Jordan
- Delovna skupina za zdravstveno oskrbo starejših: Dr. Brigita Skela Savič, vodja
- Delovna skupina za zdravo prehrano starejših: Dr. Živa Lavriša, vodja
- Delovna skupina za socialno-materialni položaj starejših: mag. Bojana Cvahte, vodja,
- Delovna skupina za ZPPKŽ: dddr. Andrej Pleterski, vodja, dr. Brigita Skela Savič, dr. Igor Pribac, dr. Dušan Keber, dr. Luka Mišič, Franci Perčič, Nina Narat Meden, Darinka Pavlič Kamien
- Delovna skupina za digitalno vključenost starejših: Anita Caruso, vodja
- Delovna skupina za informiranje in obveščanje ter urejanje spletnih strani in družbenih omrežij
- Delovna skupina za zbiranje sredstev: Franci Perčič, vodja
- Komisija za reševanje prošenj in pritožb: Bojana Cvahte, vodja

 

8. Spletna stran in FB profil Srebrne niti
Objavljala je Biserka Marolt Meden, ob podpori Jureta Klemenca.
Obe možnosti bo nujno potrebno okrepiti in enega/eno ali več veščih članov/članic zadolžiti za sprotno objavljanje vseh aktivnosti, o katerih želimo obveščati člane in članice, pa tudi širšo javnost.

9. Mediji
Največ je v času svojega vodenja SN v medijih v skladu s statutom društva predstav-ljala predsednica Biserka Marolt Meden. Prav tako so bili odmevni prispevki in izjave v medijih dr. Brigite Skela Savič, Darinke Klemenc, dddr. Andreja Pleterskega, dr. Dušan Kebra. V času od februarja do septembra je to vlogo prevzela predsednica Anita Caruso, po njenem odstopu pa Darinka Klemenc, Marina Tavčar Krajnc in Andrej Pleterski.
Sodelovali smo z večino tiskanih in elektronskih medijev v Sloveniji, tako v informati-vnih oddajah z izjavami.
Neva Železnik s svojimi novinarskimi prispevki skrbi za odmevnost delovanja SN, z zapisi v revijah Jana in Vzajemnost pa ozavešča širšo javnost o položaju starejših ter o odnosu družbe do njih.
Glede na to, da je Slovenija izrazito starajoča se družba, je pričakovano, da se povečuje tudi zanimanje za starejše. In to ne velja le za starejše same zaradi reševanja lastnih problemov in stisk, temveč tudi srednjo generacijo (pa v nekaterih primerih tudi že mlajša), ki boleče občuti pomanjkanje mest v domovih starejših, njihovo kadrovsko podhranjenost, dosedanjo sistemsko neurejenost področja dolgotrajne oskrbe, zasilne in neprimerne rešitve. Kakovostne možnosti za ureditev preživljanja tretjega življenjskega obdobja so bile doslej vse preveč redke.
Veliko nagovarjanja medijskih hiš ni več potrebnih, saj si je Srebrna nit že pridobila zaupanje in mediji se velikokrat obrnejo na Srebrno nit, ker želijo pridobiti naša stališča o aktualnih temah, povezanih s starejšimi.

Zaključek
Jedro vseh prizadevanj Društva Srebrna nit je zahteva in prizadevanje za dos-tojno starost in krepitev javnega socialnovarstvenega in zdravstvenega siste-ma.
Svojo neformalno vlogo zagovornika starejših smo s svojimi aktivnostmi krepili, saj sodimo, da je to ena od bistvenih nalog Srebrne niti. Ocenjujemo, da so naša usmeritev in aktivnosti pravilne, da odražajo potrebe in pričakovanja starejših, da smo bili večkrat glasni in javno prepoznavni s svojimi zahtevami in argumenti. Svoja stališča smo ne glede na težavnost problemov izražali strpno, prizadevali smo si za kulturo dialoga tudi takrat, ko smo bili nezadovoljni in jezni. Še vedno velja, da nas odločevalci, predvsem tisti najpomembnejši (parlament, vlada, resorna ministrstva, politične stranke...), premalo slišijo in se ne odzivajo dovolj hitro, ne vedno primerno, včasih tudi sploh ne.
Od 2022 imamo možnost, da lahko zaprosimo članstvo in podpornike, da namenijo 1 odstotek svoje dohodnine Srebrni niti, ker je uvrščena na seznam NVO upravičenih do participacije iz naslova dohodnine. Informacijo o tej možnosti smo premalo razširjali, zato bo smiselno okrepiti aktivnosti za pridobivanje sredstev iz tega vira. Glede na to, da med informacijami o finančnem poslovanju Srebrne niti ni bila zajeta nerealizirana donatorska pogodba, sklenjena med Planet TV in Srebrno nitjo (vrednost 5.000 evrov. Izvor sredstev je bil uspešen nastop Boštjana Narata na televizijskem kvizu, ki se je zaslužku odrekel v korist Srebrne niti). Rok za realizacijo donatorske pogodbe je že iztekel, začeli smo s poizvedbo o razlogih za zamudo, ki naj bi bila po pridobljenih informacijah v dveh tednih odpravljena z izplačilom pogodbenega zneska. Uporabili bomo vse možnosti za realizacijo pogodbe.

Marina Tavčar Krajnc
Namestnica predsednice Društva Srebrna nit

 

* Pri pripravi poročila za leto 2023 so zaradi menjav pri vodenju društva vključeni prispevki predsednice Biserke Marolt Meden (za januar 2023 in do vključno 26. februarja 2023), Anite Caruso (od 27. februarja 2023 do vključno 22. septembra 2023), ko je IO SN prejel njeno odstopno izjavo z mesta predsednice SN) in namestnice predsednice SN Marine Tavčar Krajnc, (od 22. septembra 2023 do 31. decembra 2023). Pri pripravi je bila uporabljena dokumentacija iz arhiva Srebrne niti.

 pdf3_Pojasnila_k_racunovodskim_izkazom.pdf120.79 KB

 

V iniciativi Glas ljudstva, ki že več kot leto vodi strokovno utemeljeno kampanjo za zaščito javnega zdravstva, smo se v preteklih dneh posvetovali s strokovnjaki na področjih ustavnega, stavkovnega in zdravstvenega prava. Prišli smo do jasnih zaključkov, da je stavka v trenutni obliki v nasprotju z veljavno zakonodajo in da ima vlada več pravnih možnosti, da jo prekine oziroma bistveno ublaži njene škodljive učinke na zdravje ljudi.
Prav zato se obračamo tudi na vas, saj menimo, da je naš skupni cilj dostopnost zdravstva za vse paciente in pacientke ter dobrobit vseh prebivalcev in prebivalk Republike Slovenije. Posredujemo vam predloge, ki smo jih že naslovili na Ministrstvo za zdravje, Vlado Republike Slovenije in koalicijske poslanske skupine.

Predlagamo naslednje nujne ukrepe:
1. Vlada naj vodstvom zavodov naloži, da svojim zaposlenim, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, prekličejo dovoljenja za delo pri zasebnih delodajalcih vključno s koncesionarji, kot to izhaja iz Zakona o zdravstveni dejavnosti.
(Dovoljenja za dvojno delo se preklicujejo individualno in zato dodatnega dela zdravnikov v javnih zavodih ni potrebno niti smiselno preklicevati, saj imamo trenutno kritične razmere, ki dovoljujejo nujne ukrepe, če se z njimi strinjajo zdravniki. Preklic dovoljenj za delo v drugih javnih zdravstvenih ustanovah bi potencialno dodatno destabiliziral delovanje javnih zdravstvenih zavodov, kar je po našem mnenju tudi eden izmed skritih ciljev trenutne stavke.)
2. Ker so zahteve Fidesa vezane na povišanje plač in ne na kršitev kolektivne pogodbe, po našem mnenju ni nikakršne neposredne zakonske podlage, da bi bila stavka zdravnikov plačana.
(Sporazum o rešitvi stavkovnih zahtev med vlado in sindikatom Fides z dne 27. 1. 2023 nima pravne veljave aneksa h kolektivni pogodbi, saj samo napoveduje rešitve, ki bi jih ob soglasju obeh strani bilo potrebno vključiti v kolektivno pogodbo. Prav tako v sporazumu ni navedeno, da bi bila morebitna stavka ob njegovem neupoštevanju plačana. Kar pomeni, da je glede na Zakon o stavki ni potrebno plačati, saj so cilj stavke višje plače zdravnikov.
Mnenje MJU iz leta 2018: V primerih, ko je stavka posledica zahtev po višjih plačah in zahtev, povezanih z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), so te stavke interesne narave, kar pomeni, da podlage za plačilo ni. Vlada RS je na seji dne 18.1.2018 (sklep Vlade RS št.10103-1/2018/5) obravnavala izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatih javnega sektorja, v katerih je tudi zavzela stališče, da gre za interesno pogojene stavke in ne za stavke, ki bi bile posledice kršitve pravic zaposlenih, zato podlage za plačilo stavke ni.)
3. Glede na dolgotrajnost stavke, Zakon o stavki in Kodeks zdravniške etike naj Ministrstvo izda odlok, s katerim zdravnikom in zdravnicam nalaga, naj v času stavke izvajajo vse preglede in storitve z oznako “zelo hitro” in ne samo “nujno”.
(Prelaganje storitev pod oznako »zelo hitro« je v škodo zdravja pacientov, v nasprotju tako s 5. členom Zakona o stavki kot tudi v nasprotju s 4. členom Kodeksa zdravniške etike.
Določba 46. člena Zakona o zdravniški službi navaja storitve, ki se izvajajo med stavko, pri čemer pred njihovim naštevanjem uporablja besedo “zlasti”. Ta določba torej ni omejevalna, temveč gre za namensko določbo. Obveznosti v času stavke so po zakonu lahko širše, kot pa je taksativno našteto v alinejah tega člena. Tudi zdravorazumsko ni sprejemljivo, da bi se med stavko, ki je dolgotrajna, izvajale samo storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. To bi veljalo le pri nekajdnevni stavki. Pri daljši stavki je potrebno poskrbeti tudi za paciente z napotnico “zelo hitro” , ki zahteva obravnavo v roku 14 dni.
Zahtevamo tudi izvajanje določila 46. člena, ki v času stavke določa opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj na ravni triažnega pregleda v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja, ki zahtevajo obravnavo v času stavke.)
4. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji v 4. členu predvideva za neuspešna pogajanja reševanje spora pred komisijo za pomirjevanje in arbitražnim svetom. Pozivamo vlado, da takoj sproži ta postopek in s tem prekine stavko, ki škoduje zdravju pacientov, daljša čakalne vrste in ruši sistem javnega zdravstva.
(S postopkom pred novimi organi se stavkovna pogajanja kot neuspešna zaključijo, prav tako se mora končati tudi stavka. Torej imate ta hip možnost, da sprožite postopke, ki bodo stavko prekinili. V kolikor Fides stavke ne bi bil pripravljen prekiniti, gre za jasno kršitev kolektivne pogodbe).
5. V primeru nadaljevanja stavke naj Vlada in Ministrstvo pripravita kriterije, po katerih bosta lahko ob nadaljnjem slabšanju situacije razglasila dodatno delovno obvezo za zdravnike.
V skladu s 145. členom Zakona o delovnih razmerjih je možno odrediti dodatno delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Pozivamo Ministrstvo za zdravje, naj se pripravi za tako možnost z določitvijo kriterijev za uvedbo tega ukrepa.
6. V pogajanjih s sindikatom Fides naj Vlada zavzame proaktivno držo, tako da poleg obravnavanja zahtev Fidesa v imenu pacientov in pacientk uveljavlja tudi lastne pogajalske zahteve.
Glede na dostopne informacije se vlada pogaja samo o zahtevah sindikata Fides, ne uveljavlja pa lastnih zahtev. Zato vlado pozivamo, naj v vsa prihodnja pogajanja s sindikatom vključi naslednje zahteve:
- uvedbo mednarodno primerljivih delovnih normativov,
- usmerjeno skrajševanje čakalnih vrst (akcijski načrti),
- zagotovitev osebnih zdravnikov vsem prebivalcem (dvig praga za zavrnitev),
- uveljavitev konkurenčne klavzule (stroga omejitev dvojne prakse),
- skrajšanje dopustov na raven drugih poklicev v javnem sektorju.

Večino smiselnih pogajalskih izhodišč in učinkovitih sistemskih rešitev v korist pacientom in za zaustavitev ruenja javnega zdravstva najdete v našem zakonskem predlogu ZNUSZ-B, ki smo ga 4. januarja vložili v zakonodajni proces.
Nedvomno lahko sedaj tudi sami vidite, da strategija minimalnih ukrepov, odlašanja in popuščanja zdravniškim lobijem ter dobičkarskim interesom na področju zdravstva postopoma, a zanesljivo vodi v politično, ekonomsko in zdravstveno katastrofo.

Za morebitna srečanja, vprašanja ali razjasnitve smo vam seveda na voljo.

Lep pozdrav,
Iniciativa Glas ljudstva

Izvršni odbor Srebrne niti se je seznanil z objavljenim Pozivom odgovornim glede stavke FIDES, ki ga je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in ga v celoti podpira.
Srebrna nit je svoje stališče glede stavke zdravnikov javno objavila 12. januarja 2024 in v izjavi jasno povedala, da stavke zdravnikov ne podpira. Istočasno je bila objavljena podpora Srebne niti stavki pacientov, ki jo je organizirala civilna iniciativa Glas ljudstva in s katero SN sodeluje.
 
V času po razglasitvi stavke zdravnikov pridobivamo številne informacije od vseh deležnikov: FIDESA, vladnih pogajalcev, največ pa s strani pacientov, na katerih plečih se stavka odvija.
Ti sporočajo o resnih težavah in problemih: čakajočih pacientih, tudi starejših od 65 let (ti se največkrat obračajo na SN), mlajših od 15 let, bolnikov, ki so resno ogroženi, ker ne morejo nadaljevati obravnav in zdravljenj zaradi neizvedenih posamičnih faz obravnave. Za nekatere so nadaljnje obravnave nujne, saj se kažejo resni in ogrožujoči zapleti za njihovo zdravje - vključno z nepopravljivo škodo. 
Zapleti z neizdajanjem bolniških listov so tako le posamezni, sicer prepoznavni problem, o katerem so sicer mediji veliko poročali.
Nedvomno gre za povzročanje škode pacientom in za ogrožanje njihovega zdravja, kar pomeni, da stopajo v ospredje etična vprašanja, o katerih bodo stavkajoči zdravniki morali resno razmisliti. Prvi v tej razpravi bi morali biti organi, ustanovljeni prav zaradi iskanja odgovorov na vprašanja medicinske etike, Komisija RS za medicinsko etiko (ki se je sicer oglasila, vendar pozno in mlačno). Tudi Srebrna nit čaka na odziv Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici in ukrepanje zoper Fides. Zdi se namreč, da stavka organizatorjem, torej FIDESU, uhaja izpod nadzora: na eni strani ogrožanje pacientov, na drugi pa zdravniki, ki normalno opravljajo svoje delo, ne glede na to, ali so člani FIDESA ali ne. Vladni pogajalci odgovorni za ureditev razmer pa naj opravijo svoje delo in to v najkrajšem možnem času, saj so razmere v javnem zdravstvu kaotične.
 
Zapisano pričakovanje v Pozivu ZDUS v celoti podpiramo in se mu pridružujemo.
 
Društvo Srebrna nit - združenje za dostojno starost
Izvršni odbor

Arhiv novic