Spoštovani!

V sredo žal nisem prišla do besede (3 minutna poročanja so bila zelo raztegljive sorte), dlje kot do 18. ure pa nisem mogla ostati zaradi drugih obveznosti. Zato vam bom nekaj dejstev, ki sem jih imela namen povedati, napisala ob tej priložnosti.

Anketo zagovornika enakosti pa sem že izpolnila pred vašim vabilom, ravno tako moji sestri, res je prav , da se nas sliši čim več!

Nimam toliko izkušenj z domovi, kot jih ima večina udeležencev okrogle mize, sem pa spoznala, da je večina problemov, ki sem jih imela v tem letu, ko je mama oskrbovanka doma na Škofljici, nam vsem skupna.

Prav veliko pohval na račun domov nisem slišala,  se pa po kakovosti oskrbe in prijaznosti do oskrbovancev in njihovih sorodnikov vendarle razlikujejo. Zato ne bi bilo prav, da bi se kritika neselektivno zlila na vse.

Samopašnost in neodzivnost vodstev je nedvomno pogojena z dejstvom:

  • da je regulativa delovanja domov nedorečena in zelo slabo nadzorovana,
  • da oskrbovanci (oz njihovi svojci) nimajo glasu ( 80% ali več se jih pač ne zmore kosati z mlajšimi, agresivnejšimi, glasnejšimi in  spretnejšimi)  v upravi, svetih ipd.
  • skoraj popolnemu nezanimanju medijev za problematiko starejših, ki se jim zdi za javnost neprivlačna in nezanimiva.

Velika večina vodstev v prvi vrsti skrbi za pozitivno finančno bilanco in navidezno neoporečnost glede izpolnjevanja navodil z višjih instanc. Pri tem so tako vneti, da navodila interpretirajo tako, da so sami s pravne plati zavarovani (da jim ja nihče z ministrstva in NIJZ ne more ničesar očitati), blagor oskrbovancev pa seveda takoj pade v drugi plan. Kljub priporočilom pa so nekateri domovi bolj človeški, drugi pa uvajajo ukrepe še rigorozneje od priporočil.

Ker je pomanjkanje postelj tako hudo, se za napolnjenost svojih kapacitet prav nič ne bojijo, denar pa priteka tudi od države ne glede na to, kako kvalitetno delajo. Delo je treba ovrednotiti tudi po kakovosti (kazalci?), dobre nagraditi, slabe pa kaznovati tudi finančno. V javnosti je treba objaviti, kateri delajo dobro in kateri slabo!

Prikrajševanje oskrbovancev za izhode in obiske v času korone jim je izrazito škodilo, vsi smo ugotovili (kar je tudi sicer splošno znano), kako uničujoče deluje socialna izolacija na ljudi, še zlasti pa na starejšo populacijo.

Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj so bili ukrepi vodstev zastavljeni prvenstveno v zapiranje domov in preprečevanje stikov s sorodniki, saj nisem nikoli zasledila, da bi prišlo do vnosa okužbe v dom s strani svojcev, pogosto pa, da je okužbo v dom prineslo osebje.

Koliko naporov so vložili v edukacijo osebja?

Včeraj sem bila na obisku pri mami, z dvorišča sta se z odmora vrnila sestra in negovalec. Pri vhodu si je sestra razkužila roke, negovalec pa ne. Pravilo je, da si vsakdo ob prihodu razkuži roke, še zlasti pa osebje, ki ima z oskrbovanci neposreden stik ( ki ga obiskovalcem kratijo).

Kaj so oskrbovancem ponudili v zameno za izpadle stike s sorodniki, kaj za izpadle skupinske dejavnosti? V maminem domu so vse skupinska opravila ukinili že nekaj tednov pred nastopom epidemije, menda zaradi večjega števila respiratornih okužb.

Nezaslišano je, da se zasebni domovi okoriščajo na račun socialno in večinoma tudi finančno šibke populacije in da to država mirno dopušča. Njihove dobičke bi morali omejiti, seveda pa za to potrebujemo tudi javne domove in dolgoročno vzdržen demografski načrt.

Če povzamem; da bi bilo delovanje domov boljše, življenje oskrbovancev pa znosnejše, je treba doseči;

  • s spodobno regulacijo delovanja,
  • z vpogledom javnosti ( ki naj loči dobre od slabih)
  • z vplivom oskrbovancev in njihovih sorodnikov na upravo
  • s finančnim nagrajevanjem (ali kaznovanjem) domov

Hvala za vabilo na sestanek. Še bi rada sodelovala pri tem projektu. Po poklicu sem anesteziologinja, delam tudi v multidisciplinarnem timu za paliativno oskrbo in ni mi vseeno, kako živijo starejši. Nekoč mi je oče rekel: veš, starost pa res ni lepa…( pa je živel do smrti doma).

Na staranje ne moremo dosti vplivati, na skrb za ostarele pa moramo.

Lep pozdrav, APG

21. avgust 2020

Arhiv novic