Javno pismo

 

Sorodniki zahtevajo ukrepanje v domovih starejših in dovoljenje za obiske

 

V Srebrni niti imamo vsakodnevne stike  s sorodniki in zaposlenimi v domovih starejših. Zato poznamo »dobre prakse«, ki jih s pomočjo PR agencij širijo odločevalci in nekateri direktorji domov starejših in tudi realno stanje. Želimo dostojno starost za vse starejše, tako za tiste v domovih starejših, kot one, ki – kdo ve, kako – preživljajo te težke čase v domačem okolju.

Očitkov, da v Srebrni niti samo kritiziramo in opozarjamo na napake, ne sprejemamo. Smo prostovoljci vsak v svojem okolju in poleg tega s svojim znanjem želimo sistemsko opozarjati, pomagati in iskati rešitve.

Pričakujemo, da  odločevalci naše predloge preučijo in ob upoštevanju vseh strok – ne samo ene, sprejmejo najboljše rešitve za starejše. Smo spet v mrtvem teku glede Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj je kriza primeren čas za izgovore, da se ne naredi tisto vitalno, kar zdajle potrebuje velika množica starejših v domačem okolju. Kje je torej Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi olajšal bivanje starejšim in njihovim bližnjim?

Ko smo zagovarjali stališče, da telovadnice in skladišča niso najbolj idealna rešitev za starejše, smo ponujali rešitve, da okuženi in bolni ostanejo v domu starejših, kjer lahko še vedno dovolj strokovno poskrbijo zanje ob strokovni pomoči kadrov, ki nadomestijo obolele kadre, in gredo v hotele in zdravilišča zdravi! Vemo, da povsod to ni mogoče, a naj bodo telovadnice izjema.

Gospa Maja Kljun nam piše:

»Pozdravljeni, v četrtek, 5. novembra, je g Kacin mimogrede sporočil, da so v domovih starejših občanov (DSO) okužbe na 84 lokacijah in okuženih je bilo kar 1133 oskrbovancev. To pomeni, da je virus vdrl v več kot 85 %  DSO  in okuženih je bilo že 6 % oskrbovancev (imamo 20.000 mest v 104 domovih). Število okužb v DSO se iz dneva v dan veča in ocenjujem, da je okuženih že blizu 2.000 oskrbovancev. Če se število ne bi več večalo, lahko v 2 do 3 tednih pričakujemo vsaj 500 smrti (smrtnost v DSO je približno 25 %) Žal se število okuženih ne bo kar ustavilo. V zadnjih 2 tednih je umrlo 200 ljudi, verjetno gre večinoma za oskrbovance v DSO. Te podatke skrivajo.

Situacija v Nemčiji in Avstriji pa je čisto drugačna. V Nemčiji so se že konec septembra odločili za uporabo hitrih antigenskih testov v DSO in bolnišnicah. Vsaj 2x tedensko testirajo vse oskrbovance in osebje.  Zavarovalnica plača  največ 20 testov mesečno na oskrbovanca in še 10 testov za obiskovalce. En test stane 7 evrov in testiranje opravi medicinska sestra. Osebje se lahko 1x tedensko ob blažjih simptomih prehlada testira s PCR testom. Obiski v domovih so možni z masko in testiranjem. V Avstriji je situacija podobna. Izvajajo presejalne teste kot v Nemčiji (screening) in obiski v DSO so možni za zdrave obiskovalce s FFP2 masko brez ventila. 21. oktobra je bilo na Dunaju okuženih 0,6 % oskrbovancev v DSO, pri nas pa 5. novembra kar 10x več ob prepovedi obiskov in zapiranju oskrbovancev v sobe. Predvidevam tudi, da vse okužene oskrbovance odpeljejo v negovalne bolnišnice. Rdeče cone v samih domovih so verjetno slovenska pogruntavščina.

Okužbe in smrti v domovih lahko preprečimo, če želimo. Zakaj tega ne želimo, pa bi lahko pojasnili  dr. Gantar, dr. Beović, dr. Bregant in dr. Krek. Gospa Beović je včeraj sicer izjavila, da strokovna skupina pripravlja novo zaostrovanje ukrepov in da gleda, kateri ukrepi po svetu delujejo. Bojim se, da situacije ne razume najbolje. Gre za stotine nepotrebnih smrti in nekdo bo moral za to prevzeti odgovornost.
Podatki o okužbah in smrti v DSO se skrivajo.
Ne vemo, kolikšen procent umrlih je iz DSO, zakaj niso uvedli hitrih antigenskih testov pravočasno, ne vemo,koliko okuženih je danes v slovenskih DSO in v koliko domov je okužba vdrla. Lahko te podatke pridobite?

Vir:- Kürzere Quarantane, Tests fur Pflegeheime, (www.zdf.de  5. oktober 2020), - Verscharfte Corona-Massnahmen in Alters- und Pflegeheimen; Ubersicht nach Bundeslandern (www.vienna.at,  21. oktober 2020)«

Podatke smo iskali pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki s podatki ne razpolaga.

Včeraj smo pridobili podatke: od marca 2020 do 9. novembra 2020 je zaradi COVID-19 umrlo 235 stanovalcev domov starejših. 109 jih je umrlo v bolnišnicah in kar 126 v domovih starejših.

V medijih pa že podatki do 10. novembra, ki so danes že drugačni … Okuženih je 8 odstotkov prebivalcev domov. Okužba je prisotna v več kot 85 odstotkih domov. Od vseh umrlih 645 jih je več kot polovica iz domov starejših. Od julija do 10. 11. 2020 kar 277 in samo novembru 131!

Smrti pa spremljajo osebne stiske sorodnikov, ki niso imeli možnosti obiska, poslovitve …

Gospa  S. V.  nam je pisala:

“Spoštovani, na vas se obračam z vprašanjem, vezanim na obiskovanje svojcev v domovih za starejše v času epidemije. Naj na začetku povem, da se zelo zavedam potrebe po maksimalni zaščiti pred potencialno okužbo, tako stanovalcev kot tam zaposlenega osebja. A se kljub temu sprašujem, kje je prelomna točka med koristmi (zaščita pred potencialno okužbo) in škodo (nemožnost obiskov svojcev, ki stanovalcem ogromno pomenijo). Moje vprašanje se nanaša na možnost, kaj se sploh da narediti, omiliti na tem področju, seveda poudarjam ob vsej maksimalni zaščiti (upoštevanjem vseh priporočil zdravstvene stroke) stanovalcev in tam zaposlenih. Naša mami ne more govoriti in je nepokretna (lahko sedi na vozičku). Naj povem, da smo jo pred epidemijo obiskovali vsak dan (moj oče, moja sestra in jaz). Ves trud zaposlenih v domu izredno cenim in jih spoštujem. Zahvaljujem se za vaš trud in vas lepo pozdravljam«.

 

Pridobili smo odgovor mag. Klavdije Kobal Straus, v. d. generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo Ministrstva za zdravje 9. 11. 2020:

Stališče Ministrstva za zdravje je vseskozi, naj bodo izjeme tudi v primerih, ko je zaradi epidemioloških razmer potrebna omejitev obiskov, dopustne, torej »tudi v primerih, ko je zaradi epidemioloških razmer v SVZ potrebna omejitev obiskov oziroma izhodov oskrbovancev, priporočamo, da se upošteva izjeme od sprejetih ukrepov zlasti v primerih:

  • ko se zaradi omejevalnih ukrepov v vedenju oskrbovanca pojavijo spremembe, ki neugodno vplivajo na zdravje in počutje ali pride do poslabšanje stanja oskrbovanca (npr. odklanjanje hranjenja ali drugi vedenjski odkloni, za katere strokovno osebje oceni, da bi se lahko ob vključevanju svojcev ali za oskrbovanca drugih pomembnih oseb (v nadaljnjem besedilu: svojci) izboljšali, kar bi imelo pozitiven vpliv na zdravje oziroma počutje oskrbovanca),
  • ko je prisotnost svojcev potrebna zaradi učinkovite komunikacije pri oskrbovancu z okvaro sluha, vida, govora oziroma pri osebah z demenco,
  • pričakovane bližnje smrti oskrbovanca,
  • drugih izjem po presoji domskega zdravnika oziroma odgovorne osebe za področje zdravstvene nege.«

Več: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Koronavirus/Informacije-za-socialno-varstvene-in-vzgojno-izobrazevalne-zavode-v-povezavi-s-SARS-CoV-2-7.-9.-2020.pdf

Apeliramo na obe ministrstvi, da nemudoma odpreta domove za obiske najbližjih oseb stanovalcev, ob upoštevanju vseh možnih zaščitnih ukrepov, saj so sorodniki v kriznih razmerah, ko kadra zmanjkuje in je izčrpan, zagotovo boljša pomoč (poznajo svoje bližnje in morda kot prostovoljci pomagajo še komu) kot prostovoljci “s ceste”, prav tako brez ustrezne strokovne izobrazbe, kar se bo ravnokar zgodilo. Sprašujemo, kdo bo odgovarjal za napačne odločitve.

Ne strinjamo se s pobudo Slovenskega zdravniškega društva, da se zdravnike (in druge zdravstvene delavce?) zaščiti pred tožbami z imuniteto, Opominjamo na poklicno etiko, ki so ji zavezani, tudi in še posebej v najtežjih razmerah, ko se odloča med življenjem in smrtjo.

Zato predlagamo, da se ukrepa, dokler je morda še čas, da ne bi bilo še več nepotrebnih smrti in trpljenja. Časa pa ni veliko.

Direktorji in direktorice domov starejših, prosimo vas, izkoristite vse oblike pomoči, ki so vam ponujene. Sledite dobrim zgledom med domovi, ki jih je kar nekaj. Stanovalci in sorodniki vam bodo hvaležni. Hvala vsem, ki se trudite za naše starejše.

 

Biserka Marolt Meden
predsednica Srebrne niti

Arhiv novic