V trgovski verigi SPAR so z novim letom uvedli spremembe pri koriščenju popustov, pred časom pa so jih na novo uvedli v Lidlu. Dostop do njih so omogočili ali olajšali zgolj uporabnikom mobilne aplikacije, za preostale kupce pa je pot do popustov zdaj zelo otežena ali je sploh ni. Po novem namreč za pridobitev obljubljenega popusta v trgovinah Spar (v Lidlu pa kartic zvestobe, zbiranja nalepk itd. sploh ni) ni dovolj le kartica zvestobe, temveč morajo imeti kupci naloženo aplikacijo, v kateri so elektronski kuponi ali iz časopisnega letaka izrezan kupon.
V Srebrni niti protestiramo proti uvedbi novih aplikacij, saj ocenjujemo, da gre za evidentno diskriminacijo vseh, ki si aplikacije iz različnih razlogov ne morejo privoščiti, je naložiti ali uporabljati. Ker se ukvarjamo z dostojnim življenjem starejših, ocenjujemo, da gre za dodatno šikaniranje oz. staromrzništvo/starizem, povezano s starostjo, in s tem izpostavlja ekonomsko prikrajšanost (večinoma) starejših v primerjavi z drugimi kupci.
Razlogi za naš protest in zahtevo po izenačenih možnostih dostopa do popustov vseh kupcev v Sparu in Lidlu so sledeči:
• veliko starejših, ki so po statističnih podatkih ena najbolj (tudi ekonomsko) ranljivih družbenih skupin v državi, še posebej to velja za starejše samske ženske, nima možnosti slediti novostim, povezanih s sodobnimi IT tehnologijami. Mnogi si ne morejo privoščiti pametnih mobilnih telefonov, ne tako redki še navadnih ne. Zapletene poti do popustov jim tako sprožajo dodatne frustracije in ustvarjajo občutek diskriminiranosti v primerjavi z drugimi kupci. Nenazadnje so tudi materialno oškodovani glede na tiste, ki si nameščanje aplikacij na svoje mobilnike lahko privoščijo, saj do določenih popustov sploh ne morejo (npr. 10% popust na nakup ob koncu tedna in 25% popust za en izdelek med tednom v trgovini Spar).
• Nezanemarljivo število starejših si na svoj mobilni telefon ne more ali ne zna naložiti (pre)zapletene aplikacije. Vsi tudi nimajo internetne povezave in/ali e-naslova, kar namestitev zahteva.
• Veliko starejših se ozaveščeno odreka časopisnim reklamam v nabiralnikih, saj gre za ekološko sporno ravnanje in za agresivno oglaševanje posameznih trgovin, ki si jih sicer izbirajo po lastni presoji. Fizično izrezovanje kuponov pa pomeni velik korak v preteklost.
• Aplikacija, ki jo je treba namestiti, lahko zasede (pre)veliko zmogljivosti na pametnem telefonu.
• Starejši z namestitvami aplikacij ne želijo obremenjevali mlajših družinskih članov ali drugih, dokler lahko sicer sami skrbijo zase. To nam sporočajo tudi naši člani in članice.
• Poraja se tudi pomislek glede varovanja zasebnosti, osebnih in drugih podatkov – tudi v družini ali drugi skupnosti. Ne sprejemajo možnosti pomoči zaposlenih v trgovinah, ki zdaj ponekod pomagajo pri namestitvah aplikacij, saj gre za stigmo v javnosti in za časovno obremenjevanje prodajalcev/k.
• Rokovanje s telefonom pred blagajnami (iskanje telefona, iskanje aplikacije v njem, nošenje telefona stalno s seboj…) lahko podaljša vrste čakajočih in ni nobena optimizacija.
• Ob tem trgovec ne prevzema odgovornosti za nemoteno delovanje aplikacije, tudi ne za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe aplikacije, motenj ali težav z dostopom do vsebin v njej ter za morebitne napake in pomanjkljivosti aplikacije.
• Kdo torej odgovarja, če se pri aplikaciji kaj zalomi in pride do zlorabe podatkov, ki jih je potrebno navesti? Dodajamo še, da je teh po našem mnenju čisto preveč.
Ob upoštevanju navedenih argumentov predlagamo, da se poleg mobilne aplikacije za vse kupce ohranijo enake možnosti dostopanja do popustov kot doslej (v Lidlu ugodnosti brez aplikacije sploh ni), da tako ne bo prihajalo do diskriminiranja posameznih skupin kupcev.
Naj poudarimo, da v Srebrni niti nismo nasprotniki novosti in sodobnih pristopov, da pa zagovarjamo - v luči enakovredne obravnave in spoštovanja vseh ljudi - obe možnosti, digitalni in analogni dostop do popustov.
Ne moremo mimo vprašanja, ali ne gre celo za poslovno politiko določenih trgovcev. Želijo z nedosegljivimi aplikacijami za vse – tudi starejše, ki so zvesti in redni kupci -, morda zmanjšati možnosti koriščenja popustov in s tem dodatno štediti, kar zagotovo prinese prodajalcu finančne koristi?
Če problem diskriminatorne obravnave starejših in drugih, ki ne morejo koristiti sistema aplikacij, ne bo odpravljen, svetujemo, da kot kupci preprosto zamenjamo trgovca in kupujemo tam, kjer enakovredno spoštujejo vse svoje stranke. V državi je trgovin in trgovskih verig več kot dovolj.
Srebrna nit – združenje za dostojno starost
Dr. Marina Tavčar Krajnc
Namestnica predsednice