V Ljubljani, 29. 2. 2024
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Mediji
Javno pismo
Velik prepad med deklarativno izraženimi in v Ustavi RS zapisanimi pravicami ter dejansko obravnavo na področju zdravstvenega varstva
V Srebrni niti – združenju za dostojno starost ponovno pozivamo, da zdravniki in zobozdravniki začasno prekinejo stavko in zaradi pacientov resno pristopijo k pogajanjem.
Ponovno tudi ugotavljamo, da smo starejši na področju zdravstvenega varstva zapostavljeni in da se kršenje človekovih in pacientovih pravic stopnjuje.
Glede na to, da je »poglavitni cilj Ministrstva za zdravje nadaljnje izboljšanje dostopnosti, integrirane, koordinirane, kontinuirane in celostne zdravstvene obravnave, usmerjenosti v skupnostni pristop in preventivno zdravstveno varstvo«, smo v Srebrni niti glede vsebine vseh pisnih dokumentov in še posebej Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na področju primarne ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, kjer so te lepe besede zapisane, precej razočarani.
Mnenja smo, da je celotna populacija starejših (ponovno) spregledana, čeprav predvidoma potrebuje največ storitev na primarnem nivoju, kjer naj bi bilo poskrbljeno še posebej za ranljive skupine. Manjkajo celotna področja skrbi za starejše: integrirana skrb, še posebej v domačem okolju (samo dolgotrajna oskrba tega ne bo rešila), geriatrija in specializacije zdravstvenih delavcev s tega področja, ureditev zobozdravstva, področje paliativne oskrbe, podpora in razširitev patronažne dejavnosti, manjkajo mobilni timi, pa tudi profesionalni etični vidik obravnave. Ob primerjavi s področjem IT tehnologije na omenjenem (etičnem) področju v dokumentu zeva velika praznina. Kar je zaskrbljujoče, predvsem pa znak, da družba postaja tehnicistična in neobčutljiva za celostni pristop k pacientu, sočloveku, žal tudi na primarnem nivoju, kjer naj bi »osebni« oz. »družinski« zdravnik najbolje poznal pacienta, njegovo družino in skupnost.
Pridružujemo se upravičenim protestom Skupnosti socialnih zavodov, ki tako kot Srebrna nit vseskozi opozarjajo, da socialnovarstveni zavodi niso več samo socialni in ima zdravstvena oskrba v njih veliko vlogo. Financiranje te pa je neprimerno urejeno, kar se kaže tudi v lani sprejetem dokumentu Usmeritve zdravstvene politike za leto 2024 in 2025. Ni bil upoštevan noben predlog, ki jih v zadnjih letih sporočamo odločevalcem in bi zvišal kakovost življenja v domovih starejših, glede na to, da vanje sprejemajo vedno bolj (tudi zdravstveno) zahtevne stanovalce, tudi iz bolnišnic.
Kljub pripombam je tudi v februarju sprejeti najbolj pomembni dokument za področje financiranja zdravstvene dejavnosti, ne le v socialnovarstvenih zavodih, ampak v dolgotrajni oskrbi nasploh, izjemno pomanjkljiv in »neprijazen« do starejših. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, sprejeta februarja 2024, namesto Splošnega dogovora o financiranju v zdravstvu torej ni upoštevala pripomb v smislu izboljšanja kakovosti zdravstvene oskrbe starejših.
Je vse to posledica tega, da starejši še vedno nimamo svojega ministra in je skrb za starejše razdrobljena med (pre)več ministrstev, ki ne sodelujejo dovolj med seboj?
V nadaljevanju navajamo le nekaj pripomb na Strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031:
- V celotnem dokumentu skoraj ni govora o hitrejšem izboljševanju dostopnosti do zdravstvene obravnave v ambulantah družinske medicine.
- Premalo ali skoraj nič ni govora o paliativni oskrbi.
- Starejši v domovih z namestitvijo izgubijo osebnega zdravnika v zdravstvenem domu, kar tistim, ki ga še lahko obiskujejo tam, predstavlja veliko izgubo, tudi z vidika celostne obravnave in zaupljivega odnosa.
- Strategija v ničemer ne napove, da se bo z različnimi ukrepi, ki jih uvaja na področju širitve tima družinske medicine, povečalo število opredeljenih pacientov na zdravnika. Tako se podaljšuje agonija tistih, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika.
- Nujno je treba posodobiti glavarinske količnike, tudi primerjati jih s sorodnimi sistemi v EU.
- Mreža primarne ravni ostaja v odgovornosti 212 občin, kar jo dela premalo učinkovito (neracionalna podeljevanja koncesij).
- Mrežo je potrebno upravljati na način, kot je to na sekundarni in terciarni ravni.
- Podeželske ambulante niso kadrovsko opredeljene.
- Strategija navaja število zdravnikov in medicinskih sester na ravni EU ali OECD, pri tem je napačna interpretacija o številu medicinskih sester v državi (nad povprečjem, kar ne drž)i. Realnost: v bolnišnicah so prav zaradi njihovega pomanjkanja že zaprti celotni oddelki, v domovih starejših pa je že tisoč praznih postelj ob enormnem številu čakajočih.
- Pogrešamo uvedbo več mobilnih timov.
- Ni nadgradnje patronažne službe, ki bi jo kazalo razširiti z dodatnimi člani v timih, in ki dobro delujejo.
- Velik problem (tudi za starejše) pomeni ukinjena dežurna zobozdravstvena služba, zato ne gre čakati na udejanjanje Strategije, temveč naj ministrstvo takoj vzpostavi dežurno zobozdravstveno službo vsaj v štirih večjih mestih v Sloveniji.
- Strategija ohranja ambulante za neopredeljene, ki so bile z vidika celostne obravnave in poznavanja pacienta in njegovih potreb zgolj začasni ukrep, kar je nesprejemljivo.
- Nujno je na področju informatizacije vključiti oz. ohraniti analogne možnosti (telefon, elektronska pošta, klasična pošta) za komuniciranje s pacienti (in njihovimi bližnjimi), saj približno tretjina starejših od 65 let ni vešča IT tehnologije, mnogi od teh si je niti ne morejo privoščiti (revščina) ali jo preprosto odklanjajo (vsaj še 20 let).
- Podpiramo predlog, da se s pomočjo konzultacij osebnega zdravnika zmanjšajo napotitve na sekundarni in terciarni nivo.
- Pri kazalnikih kakovosti je bistveno, da se ohranijo in/ali nadgradijo ukrepi, ki veljajo že danes. Vendar morajo biti cilji bolj ambiciozni, npr. zastavljeni klicni center je treba usposobiti takoj, ker bo veliko prispeval k opolnomočenju pacientov.
- Na področju velikega pomanjkanja kadrov strategija ne bo prinesla veliko, ker uvajanje dokumenta ne bo pravočasno zajelo nujnih sprememb. Ukrepe o kadrih je treba začeti izvajati takoj (vključevati mlajše, še aktivne upokojence, delati na privlačnosti poklicev, stanovanjski problematiki). ZZZS je že sprejel dokument o absentizmu, potrdil ga je tudi Strateški svet, ni pa povezovanja med pomembnimi akterji in ni implementacije.
- Podpiramo tudi hišne obiske zdravnikov, četudi morda za delno dodatno plačilo.
Strategija je načeloma koristna, ne pomeni pa rešitve nakopičenih težav. Predvsem pa jo je treba začeti udejanjati takoj.
Srebrna nit – združenje za dostojno starost
