Colors: Purple Color

Mama prebiva v Domu starejših občanov Bokalce, Ljubljana, na varovanem oddelku - tako imenovani bivalni enoti za stanovalce z demenco. Ima demenco : sedaj ne hodi več , ne zmore jesti sama, tudi govori ne in ni edina s takimi težavami na tem oddelku. Popolnoma je odvisna od sočloveka. Zjutraj jo posedejo na voziček, po kosilu pa jo prestavijo nazaj v posteljo. Po počitku, so jo popoldne ponavadi spet posedli na voziček in odpeljali v skupni prostor (prav tako vse ostale).

Prišlo pa je do sprememb delovnih procesov zaradi pomanjkanja kadra in s tem začasni organizacijski ukrepi , ki začasno trajajo že 6 mesecev.

Iz glasila Novičnik enota Bokalce (november 2018 in februar 2019) med drugim izvemo: Stanovalce, ki za transfer na voziček potrebujejo pomoč dveh oseb oz. bolniško dvigalo, bomo po posameznih bivalnih enotah posedali enkrat dnevno od ponedeljka do sobote. Posedanje navedenih stanovalcev ob nedeljah in praznikih bo mogoče le izjemoma ob vsakokratnem dogovoru z vodjo tima-DMS in bo kot do sedaj plačljivo po veljavnem ceniku.

Zdi se , da so delovni proces spremenili predvsem v škodo najbolj nemočnih, ki so zato obsojeni na ležanje v sobi tudi, če bi lahko sedeli in preživeli svoj čas v skupini/skupnem prostoru, bolj kvalitetno . Zaradi bolezni in starosti pa tega tudi izraziti ne morejo. Nekateri imajo svojce, ki jih potem sami ali s pomočjo prenesejo na voziček, nakateri pa ne !! S takšnim ravnanjem so kršena etična načela zdravstvene nege, temeljne človekove pravice in pacientove pravice.

Človek, ki se sam ne more premikati, nebi smel biti za ta svoj handicap še dodatno kaznovan s prisilnim ležanjem, kajti posedanje je njegova osnovna življenska pravica, ne pa dodatno plačljivi luksuz.

Zanima me mnenje zdravnice, ki dovoljuje , da se pacientom , ki potrebujejo pomoč, z ekonomskim ukrepom predpiše vsakodnevno popoldansko in vikend "poležavanje" .

Kako prisilno ležanje vpliva na stanje varovanca in koliko več preležanin se pojavi, kje je tu kvaliteta življenja in dostojanstvo varovancev? Koliko je v DSO varovancev, ki se sami ne morejo presesti na voziček, da je to tako velika obremenitev ?? Credo doma pa je : Osebam, ki zaradi starosti, bolezni in drugih okoliščin ne morejo zadovoljevati osnovnih življenskih potreb nudimo nastanitev, socialno oskrbo in zdravstveno nego !!! Da o zapisanem poslanstvu DSO in zapisanih vrednotah (glej spletno stran) ne govorimo.

Varovanci, ki se jih ne posede, obležijo v svojih posteljah, koliko se z njimi kdo ukvarja, se ne ve. Ali jim zagotovijo dovolj pijače, ali so ustrezno higiensko obravnavani, ali jih kdo kontrolira, ogovori, jih premakne iz položaja ko ležijo a hrbtu... kdo bi vedel. Nedvomno so diskriminirani glede na vse ostale. Prav tako , se zaradi ležanja ne morejo udeležiti skupnih programov, proslav, dogodkov, skratka so izolirani in nezaželjeni.

Zanima me tudi, kakšni so normativi za take enote in koliko osebja bi moralo sodelovati, vsekakor pa jih je na tem oddelku občutno premalo ali pa je preveč stanovalcev. Na omenjenem oddelku je 21 oseb, od tega 7 takšnih, ki potrebujejo pomoč o kateri govorimo. Za njih sta v popoldanskem času skrbeli tudi samo 2 osebi (varovanje, hranjenje nekaterih, posedanje, menjava plenic in vse ostalo)! Strežnica in študentka na praksi !

Direktorica doma v prispevku na RTV SLO pove , da "na etični pogon ne gre". Pozablja pa, da vsi stanovalci doma plačujejo oskrbino, ki ni majhna in to pač ni zgolj etični pogon. Obravnavanje pritožb svojcev se na žalost obravnava kot nepotrebne in neresnične navedbe , namesto , da bi se k reševanju pristopilo takoj ob pojavu težave z namenom izboljšati skupno sobivanje in sodelovanje. Pozablja tudi , da so nekateri svojci vsakodnevno prisotni, tudi zato, ker želijo, da je njihovim domačim v DSO lepše.

Stanovalci, ki pa bi lahko izrazili svoje nestrinjanje z načinom obravnavanja ali načinom življenja v domu, si tega ne upajo, ker se bojijo posledic.

V štirih letih obiskovanja mame, bi lahko nanizala veliko dogodkov, ki so me presunili , ampak naj končam z mislijo, da moramo za naše starše, ki jih danes ne vidi in ne sliši nihče, ker denar preveč žvenketa, povzdigniti glas in kritično spremljati ukrepe, predvsem tako nehumane.

Če se vodstvo doma zavzema za svoje zaposlene, se morava midva za najino mamo (in njene sotrpinke), kajti sami zase se ne morejo !

Vlada, ministrstva, zagovorniki, inšpekcije in vsi ostali pa (še) nič.

 

Hvala oči, ker si vsak dan z njo!

Neli Rožič
Sašo Rožič

 

Novičnik: https://www.dso-vic.si/wp-content/uploads/2018/12/Novicnik-svojci-2018_011.pdf  in https://www.dso-vic.si/wp-content/uploads/2018/12/Novicnik-svojci-2019_012.pdf

spletna stran doma : https://www.dso-vic.si/

 

Svetovni dan boja prosi nasilju nad starejšimi

Starejši potrebujejo varno, toplo, nenasilno okolje

V Srebrni niti na več področjih skrbno spremljamo dogajanje, vezano na skrb za starejše, opozarjamo na vedno težje pogoje bivanja in življenja v domovih starejših in tudi doma, dajemo pobude ključnim odločevalcem v državi, se ukvarjamo s številnimi problemi, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja starejših in njihovo dostojanstvo.

Zavod OPRO, društvo UP-ornik in ustanova Državljani sveta v torek, 4. junija ob 17:00 v Centru kulture Španski borci organizirajo pogovor z naslovom Ko kino in frizer postaneta razkošje: polepšajmo jesen socialno ogroženim ljudem na katerem bosta sodelovala dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek, ter aktivist Boris Krabonja iz društva UP-ornik. Več informacij najdete na spletni strani zavoda (http://opro.si/napovednik/).

Vljudno vabljeni!

pdfKo_kino_in_frizer_postaneta_razkoje_4.6.2019.pdf301.86 KB

Tri predstavnice Društva Srebrna nit (Biserka Marolt Meden, Katarina Vidner Ferkov in Neva Železnik) smo 10. junija letos, na povabilo vodstva, obiskale Dom starejših občanov Črnomelj.

Po ogledu doma, pogovoru z vodstvom, zaposlenimi in stanovalci smo odgovorili na vprašanja v delovnem pripomočku (vprašalniku) Srebrne niti, ki je osnova za društveni pilotni projekt ocenjevanja kakovosti domov v Sloveniji.

Delegacija Srebrne niti je bila zadovoljna z videnim. Videno pritrjujejo ugotovitvi v društvu, da je zelo veliko odvisno od vodstva doma. Kljub mačehovskemu odnosu ustanovitelja, to je države, obnavljajo dom in skrbijo, da se uporabniki čim bolje počutijo. Dom ima tudi to prednost, da fluktuacija kadra ni prevelika. Vendar: za normalno delo bi potrebovali 30 odstotkov več zaposlenih.

Ker je direktorica Doma starejših občanov Črnomlje tudi predsednica strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov (SSZ) smo se dogovorili, da bomo z njimi bolje sodelovali. Do zdaj namreč nismo. Pa ne po naši krivdi.

 

 

 

Spoštovani,


ne bomo utihnili in še naprej bomo opozarjali, kaj je treba nujno spremeniti na področju skrbi za starejše.

Na "žuganje", da bodo ukrepali s pravnimi stredstvi, smo se odzvali tako, da krepimo naše članstvo, iščemo zaveznike, ki verjamejo, da moramo za starejše in nemočne bolje poskrbeti in imamo pro bono odvetnico, ki nas bo zastopala v primeru morebitnih tožb.
Želimo spremeniti sistem in prakse na bolje za uporabnike in zaposlene!

Zahvaljujemo se vam za podporo in pomoč pri reševanju konkretnih problemov.

Prosimo, da posebno pozornost posvetite Aneksu številka 2 Splošnega dogovora, ki ga ta čas sprejemajo pogodbeni partnerji in ureja področje financiranja zdravstva tudi v domovih starejših.

Zgroženi smo, na koliko predlogov s strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je v zapisniku napisano NI SOGASJA in domovi starejših še vedno ostajajo zelo podfinancirani kar se tiče izvajanja zdravstvene oskrbe in nege. NESPREJEMLJIVO!

 

Lep pozdrav,


Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

docxSpremeniti nadzore v socialnovarstvenih zavodih.docx77.29 KB

Na povabilo strokovne službe sta se predsednica Biserka Marolt Meden in dr. Katerina Vidner Ferkov, 17. 6. 2019 udeležili informativnega sestanka s strokovnimi sodelavci Zagovornika načela enakosti.

Cilj sestanka je bil predstavitev dejavnosti zagovornika načela enakosti, predvsem na področju osebne okoliščine starosti, kjer zaznavamo hude primere diskriminacije, ter predstavitev izkušenj in aktivnosti Srebrne niti. Zaposlene pri Zagovorniku smo prosili za pomoč tudi pri vzpostavitvi dostopnejših poti za prijavo diskriminacije starejših.

Pohvale, pripombe, predlogi

Spoštovani,

v Srebrni niti – Združenju za dostojno starost si prizadevamo, da bi v prizadevanjih za izboljševanje kakovosti življenja starejših zadostili potrebam po čim bolj koristnih vsebinah našega dela in da bi dosegli čim širši krog zainteresiranih, zato vas vabimo, da nam posredujete svoje pohvale, pripombe, predloge za izboljšanje tako vsebin našega dela kot spletnih strani.

Za sodelovanje se vam prijazno zahvaljujemo.

Arhiv novic