Colors: Purple Color

Spoštovani,


Zasledili smo Vaš poziv za boljšo prehrano starejših v DSO. V nadaljevanju vam želimo predstaviti naš način ravnanja in zagotavljanja ustrezne prehrane starejšim v institucionalnem varstvu in na domu. Namreč, poleg zagotavljanja prehrane 700 stanovalcem vozimo tudi do 70 kosil dnevno uporabnikom na dom (lokalno okolje), tople obroke pa zagotavljamo tudi zaposlenim.


Kot sami ugotavljate, na prehranski status starostnikov vpliva veliko dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva. Prav tako se spremeni potreba telesa po posameznih hranilih.
S prehransko podporo ne moremo preprečiti presnovnega odziva na bolezen, lahko pa zaviramo oz. upočasnimo neugodne funkcionalne spremembe.


V Domu Ptuj se zavedamo, da je prehransko presejanje pomembno orodje, ki omogoča hitro in enostavno oceno prehranskega stanja stanovalca, zato je del individualnega načrta tudi izvedba Mini prehranske anamneze ( MNA Mini Nutritional Assessment), ki poleg presejanja vsebuje nekaj prijemov natančnejše prehranske ocene (ocena duševnega in telesnega stanja) in odkrije podhranjenost pri številnih stanovalcih. Individualni načrt naredimo v prvem mesecu po sprejemu in nato ob vsakem spremenjenem zdravstvenem stanju, ki narekuje drugačne potrebe stanovalcev. Toliko nam namreč dopušča čas ob trenutno veljavnih kadrovskih normativih, nikakor pa tega nismo sposobni izvajati tedensko. Vse stanovalce tudi tehtamo ( tudi nepomične) in sicer permanentno na 3 mesece oz. glede na individualne potrebe in opažanja spremenjenega zdravstvenega stanja mesečno.


Pri stanovalcih, katerih ocena prehranjenosti kaže na tveganje za podhranjenost ali podhranjenost ukrepamo individualno. Poleg ugotavljanja prehranskih navad prilagajamo koesistenco hrane, vsebino in velikost posameznega obroka glede na želje, št. obrokov 3- 5 po potrebi tudi 6. Skrbimo za razmak med posameznimi obroki, vpeljemo dodatke k prehrani v obliki visoko kaloričnih in beljakovinsko obogatenih napitkov ( v mesecu decembru jen te napitke prejemalo cca. 50 stanovalcev). Za vse stanovalce, ki imajo vstavljeno NGS ali PEG, pa uporabljamo predpripravljeno enteralno prehrano. V skladu z individualnim načrtom tudi opredelimo pri katerem stanovalcu je potrebno evidentirali zaužito količino hrane in tekočine, kar tudi dosledno izvajamo. Pasirano hrano serviramo v za to namenjene deljene krožnike, stanovalcem pa povemo kaj je na krožniku.


Pri pripravi jedilnikov se posvetujemo s dietetikom ( žena vodje prehrane, zaposlena v UKC MB, namreč veljavni normativi in sredstva nam ne omogočajo zaposlitve). Upoštevamo smernice »Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane«. Vodja prehrane se redno udeležuje izobraževanj na temo prehrane starostnikov. Zagotavljamo tudi vegetarijansko prehrano, glede katere pa so študije in smernice pokazale poudarek na beljakovinah in ne toliko zelenjavi, kar upoštevamo. Torej hrano pripravljamo v skladu s smernicami in priporočili in nenazadnje tudi upoštevanjem želja naših stanovalcev. V ta namen imamo enkrat mesečno sestanek tako s komisijo za prehrano, sestavljeno iz predstavnikov stanovalcev, ki oblikuje predloge za jedilnike in prehransko urico, ki se je lahko udeležijo vsi stanovalci. Jedilnike imamo raznolike, prilagojene letnemu času in okolju v katerem delamo in bivamo.
Pri sestavi jedilnikov upoštevamo izračun energijskih potreb v skladu s pravilom, ki velja tako za aktivne kot za ležeče uporabnike, prav tako upoštevamo potrebe po beljakovinah, maščobah, vlakninah, vitaminih in mineralih. Pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi značilnosti posameznih bolezni in skladno s strokovnimi izhodišči pripravljamo tudi ustrezno dietno prehrano ( sladkorno, žolčno, ledvično,…). Ugotavljamo pa, da stanovalci diete v velikem deležu odklanjajo ( podpišejo odklonitev diete) ali pa so priboljški, ki si jih bodisi kupujejo sami ali jih prinašajo svojci neustrezni. Ker živijo v Domu, jih ne moremo dosledno nadzorovati ali jim celo prepovedati uživanje po naši presoji neustrezne hrane in pijače. Zaposleni v negi in oskrbi seveda to opažamo, vendar kot rečeno, prepovedati ne moremo, izvajamo pa zdravstveno vzgojno svetovanje, organiziramo tudi izobraževanje za stanovalce in svojce.


Kolikor je mogoče upoštevaje Javna naročila zagotavljamo živila pridelana v lokalnem okolju, z ustreznimi certifikati za BIO in EKO, kjer pa naletimo na razne ovire, kot so birokratski postopki, cena živil in sredstva namenjena v strukturi cene za stroške živil.


Spoštovani, na koncu naj vas povabimo na obisk Doma upokojencev Ptuj. Veseli bomo, če nas boste spoznali v okolju kjer delamo strokovno s ciljem izvajanja storitev po meri uporabnikov.


Pozdravljamo vaša prizadevanja za izboljšanje pogojev bivanja stanovalcev in dela zaposlenih v institucionalnem varstvu.


Lepo pozdravljeni in nasvidenje.

Jožica Šemnički,direktorica
Mateja Šešerko, nam. dir, za področje ZNO
Igor Huzjak, vodja prehrane 

docxOdziv na javno pismo524.45 KB

Ljubljana, 3.2.2020

Spoštovana gospa Marolt Meden!

Najlepše se vam zahvaljujem za poslano pismo glede pereče tematike, katero zelo dobro poznam tudi sama. Veseli me, da na to aktivno opozarjate. Strinjam se z zapisanim v zvezi z neuspešnostjo slovenske vlade na področju zagotavljanja institucionalnega varstva in oskrbe starejših, kot tudi na področju črpanja evropskih sredstev.

Večkrat sem opozorila na katastrofalno stanje na področju črpanja evropskih sredstev. Pristojnim ministrom, kot tudi nekaterim organizacijam, sem večkrat pojasnila, da obstaja ogromno različnih skladov, iz katerih bi sredstva lahko črpali. V Sloveniji pa poslušamo le o največjih treh. Treba jih je poiskati, najti prave partnerje, oblikovati projekte in jih prijaviti. Na žalost pa se, v letu 2020, (zdaj že pretekla) vlada še vedno ukvarja s tem, kako bo črpala sredstva iz trenutne finančne perspektive, namesto, da bi že pospešeno pripravljala projekte za novo, ki se prične naslednje leto. Skrbi me, da bomo tudi tokrat zamudili številne priložnosti. Glede na trenutno politično situacijo je ta skrb še bolj upravičena. Z odhodom trenutne vlade se zopet pričenja obdobje mirovanja, namesto da bi čas izkoristili za sprejetje nujno potrebnih zakonov in dokončanje pomembnih projektov.

Prav pred kratkim smo se v Evropskem parlamentu srečali z Angeliko Mlinar, (novo in hkrati bivšo) ministrico za kohezijo in razvoj. Na moji vprašanji, kako bo pospešila črpanje sredstev v tej perspektivi in, ali že pripravljajo projekte za novo, je odgovorila, da so za posamezna področja zadolžena pristojna ministrstva. Pojasnila je, da je financiranje dolgotrajne oskrbe in gradnje domov za ostarele zagotovljeno v Evropskem skladu za regionalni razvoj. Koliko jih bomo počrpali za ta namen, pa je odvisno od prioritet, ki jih bo določilo pristojno ministrstvo. Pomembno je, da so prioritete pri črpanju postavljene na podlagi perečih vprašanj s katerimi se soočamo, za kar pa potrebujemo močno politično voljo. Od ministrice, zadolžene za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bi pričakovala boljši odgovor. V obeh primerih je ogromno odvisno od domače politike, za primer dolgotrajne oskrbe predvsem od dogovora med ministrstvom za delo in ministrstvom za zdravje. Veliko je odvisno od prioritet, ki jih postavijo ministrstva. Očitno oskrba starejših vladi tudi v tem mandatu ni pomenila dovolj visoke prioritete.

Res je, kot ste tudi sami zapisali v pismu, Evropska unija je bila na področju financiranja gradnje domov za ostarele precej velikodušna. Vendar pa z novo finančno perspektivo prihajajo spremembe tudi na tem področju – iz financiranja gradnje se, po nekaterih napovedih, financiranje seli bolj v smeri »mehkih« vsebin, to pomeni v smeri zagotavljanja kadra, storitev. Vseh finančnih instrumentov, s katerimi Evropska unija pomaga državam članicam je preko 50! Ker je financiranje vedno osrednjega pomena in velikokrat izgovor, si želim, da bi Slovenija bolj uspešno posegala po sredstvih, ki so na voljo za doseg ciljev, ki si jih je postavila. V iztekajoči finančni perspektivi so bili skladi, iz katerih bi lahko koristili sredstva za področje reševanja problematika starejših evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 ter program za zaposlovanje in socialne inovacije. Nekatere države so si pomagale tudi s sredstvi za energetsko obnovo ustanov iz kohezijskega sklada, ogromno pa je bilo vloženega tudi v zagotavljanje človeškega kapitala za oskrbo na domu. Kot sem že omenila, se trenutna finančna perspektiva zaključuje in večkrat slišimo, da se Vlada RS trudi in hiti, da bi izkoristila čim več sredstev. Natančnih informacij o odprtih projektih na žalost nimam. Me pa skrbi, da bo časa premalo. Kakšna bo prihajajoča perspektiva, je težko napovedati. Evropska komisija je že napovedala nekaj večjih projektov in skrbi me, da bo tudi tokrat denar preusmerjen drugam. O tem se bomo v Evropskem parlamentu letos veliko pogovarjali in obljubim vam lahko, da bom storila vse, kar je v moji moči, da bo za reševanje problematike starejših, tudi v prihodnji finančni perspektivi, namenjenih veliko sredstev. Upam, da me bodo v tem podprli tudi moji poslanski kolegi.

Omenili ste dolgotrajno oskrbo. Prav v začetku februarja je bil sklican posvet pri predsedniku Republike Slovenije, kjer naj bi razpravljali o novem predlogu zakona. Zaradi odstopa predsednika Vlade Republike Slovenije je bil posvet odpovedan. Ministrstvo za zdravje je pred kratkim obljubilo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi v razpravo poslalo v začetku letošnjega leta. To je bila prazna obljuba. Podobne smo slišali že prevečkrat. Ko bo zakon v obravnavi v državnem zboru, bom sodelovala s predstavniki Slovenske demokratske stranke v državnem zboru in se aktivno vključila v pripravo predlogov izboljšav. Zadnji čas je, da zakon sprejmemo. Seveda pa je pomembno tudi, da sprejmemo dober zakon, ki bo služil svojemu namenu. Ko bo sprejet, bo naslednja naloga pristojnih ministrstev, da sledijo razpisom (na primer Evropskega socialnega sklada) in se v primeru razpoložljivosti sredstev, za vlaganje v nove kadre, na to hitro odzove.

Kot že omenjeno, se trenutna finančna perspektiva izteka, z letom 2021 pa se prične nova, o kateri razen nekaterih osnovnih usmeritev, še ne vemo veliko. Obljubljam vam, da se bom, ko bomo o tem razpravljali in glasovali v Evropskem parlamentu, zavzemala, da bo socialni dimenziji namenjenih čim več sredstev. Ravno pred kratkim, ko smo razpravljali o prioritetah hrvaškega predsedovanja Evropski uniji, je bilo slišati, da bi se sredstva za Zeleni dogovor Evropske komisije, velik projekt za zagotavljanje čistejšega okolja, vzela prav iz Socialnega sklada. To se mi zdi nezaslišano. Upam, da nam uspe to preprečiti.

Lepo vas pozdravljam,

Romana Tomc

docxOdgovor na dopis - Evropska poslanka Romana Tomc15.96 KB

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Letališka cesta 3 c
1122 Ljubljana


Zadeva:

Predlog, kako bi uredili obračun/nadomestilo v času odsotnosti v domovih starejših

 

 

Spoštovani,

v Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost opažamo številne težave in stiske uporabnikov /stanovalcev v domovih starejših in njihovih bližnjih, vezanih na visoke stroške bivanja in doplačil, med drugim tudi nepotrebno in previsoko zaračunavanje storitev, ko ljudi ni v zavodu.

Zato predlagamo:

da bi imeli vsi uporabniki domov za starejše možnost, da tako kot otroci v vrtcih napovejo odsotnost in s tem neuporabo storitev, kot so prehrana, delovna terapija, fizioterapija, idr. v obsegu do 30 dni na leto.

Odsotnost ne bi smela biti krajša kot 2 dni. Napovedana bi morala biti teden dni prej, da se lahko prilagodijo delovni urniki in nabave v zvezi z zagotavljanjem prehrane in druge oskrbe.

Odsotnost z večjim vračilom plačila dnevne oskrbnine, sedaj je  3,17 evra, bi bila možna:

  1. v primerih izhodov čez vikend in/ali praznik, ko domači odpeljejo uporabnika za nekaj dni domov ali kamorkoli preko vikendom in med prazniki,
  2. v primerih zdraviliškega zdravljenja,
  3. ob napovedanih operativnih posegih, zaradi diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije itd.
  4. v počitnicah v poletnem, zimskem ali kateremkoli drugem času

Ker v času napovedane odsotnosti uporabnik ne koristi nobenih domskih uslug, bi bila vrednost vračila lahko višja kot 3,17 evrov, kot je sedaj.

Vsi, ki imajo zaradi inkontinence pravico do plenic iz naslova ZZZS, dobijo plenice za s seboj.

Enako predlagamo, da ob daljši odsotnosti  zaradi hospitalizacije (več kot mesec dni) uporabniku ne bi zaračunavali TV ali kakšnega drugega prispevka, doplačila balkona, gledanje TV v skupnih prostorih (žal imamo tudi takšne primere) in podobno.

Lep pozdrav,

Biserka Marolt Meden,predsednica Srebrne niti

Ljubljana, 20. januar 2020

docxPredlog - Nadomestilo za odsotnost71.71 KB

Spoštovani, ker skrb za starejše in medgeneracijsko sožitje nista prioriteti naše vlade in koalicijskih strank, vas nagovarjamo, da pospišete spodnjo peticijo:

Z eno plenico več nas ne boste odpravili

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost že več kot dve leti javno, glasno in argumentirano opozarja na skrajno neprimerno politiko državnih organov Slovenije na področju celostne skrbi za starejše. Naše ugotovitve je z revizijo (september 2019) potrdilo tudi Računsko sodišče. Predsednika vlade pozivamo, naj izvaja svoje ustavne in zakonsko določene naloge in vodi delo vlade tako, da bo krepila socialno državo. Žal z dosedanjimi nepremišljenimi aktivnosti sedanja vlada slabi socialno državo, področje skrbi za starejše pa samo še ruši. Vlada in njene institucije se dobesedno norčujejo iz starejše generacije, ki je to državo zgradila, torej skoraj tretjine (600.000) državljank in državljanov. Namesto da bi predsednik vlade Marjan Šarec od svojih ministrov, predvsem ministrice za delo Ksenije Klampfer in ministra za zdravje Aleša Šabedra, zahteval čim hitrejše uresničevanje zavez zapisanih v koalicijski pogodbi, torej ureditev področja dolgotrajne oskrbe, dopušča, da se po skoraj letu in pol vladanja ni spremenilo nič. Pač, minister Šabeder je že nekajkrat spremenil datum predstavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, čakajočih brez dolgotrajne oskrbe pa je iz dneva v dan več. Doplačila, ki jih sorodniki starejših komaj zmorejo, so vedno višja, oskrba je vedno slabša. Vladna retorika pa napoveduje še težje čase, saj se vladni predstavniki zavzemajo za krepitev zasebnega sektorja, socialno politiko pa vodijo na način krepitve dobičkov zasebnikov in tujih družb. Zato, spoštovani predsednik vlade in predsedniki koalicijskih strank, zahtevamo, da vlada z rebalansom prednostno in takoj zagotovi proračunska sredstva, s katerimi bo mogoče pomembno skrajšati predolge čakalne dobe starejših v ustrezne ustanove. To bo mogoče samo z gradnjo novih domov, s financiranjem stanovanjskih skupnosti, prizidkov k obstoječim javnim socialnim zavodom ali z nadgradnjo in odkupom ter dokončanjem investicij v Vrtojbi, Osilnici in drugje. Ministrica za delo, Ksenija Klampfer naj takoj odredi revizijo obstoječih in/ali nasedlih investicij na tem področju. In naučite se koristiti sredstva EU. Piarovska besedila (npr. Delo, 10. 1. 2020, str. 2), ki navajajo, da bo država zagotovila 1.700 mest za starejše, so popolno zavajanje državljank in državljanov. Dejstvo je, da bo ministrstvo za delo samo ponovno razpisalo koncesije, ki jih bodo dobili domači zasebniki in tuje korporacije. Tako bomo starejši iz preskromnih pokojnin s pomočjo sorodnikov plačevali stroške financiranja gradnje teh domov. Torej namesto za naše starejše, Slovenija investira v dobiček tujcev! In peščico domačih posrednikov pri tem poslu. Starejši ne bomo pristali na nadaljnje zmanjševanje pravic v okviru dolgotrajne oskrbe in z eno plenico na dan več nas niste odpravili. Zato vas pozivamo, gospod predsednik vlade RS Marjan Šarec in vsi predsedniki koalicijskih strank, da končno prisluhnete potrebam ljudi, uskladite stališča ter po hitrem postopku sprejmete Zakon o dolgotrajni oskrbi in stabilen javni solidarnostni vir financiranja ter sprejmete ustrezne ukrepe, da bomo imeli dovolj strokovnega in empatičnega kadra, ki bo izvajal integrirane storitve za starejše. Desetletje in več trajajoče nesoglasje med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo je množico (podatki na dan 13. 1. 2020 https://servis.ssz-slo.si/porocilo.pdf11.784 aktualnih in 26.014 evidentiranih vlog in minus eno prosto mesto v vseh zavodih) oslabelih, pomoči potrebnih starejših postavilo pred zaprta vrata. In nič ne kaže, da se jim bodo kmalu odprla. Sedanja Vlada RS v skoraj letu in pol še ni izpolnila obljub, zapisanih v koalicijski pogodbi. Ker izkušnje kažejo, da nobena vlada ne želi sprejemati pomembnih zakonov v drugi polovici mandata, nam ne preostane nič drugega, kot da glasno povemo: Tega je zdaj dovolj! Vrsta oslabelih in pomoči potrebnih pred zaprtimi vrati se daljša, stiska njihovih bližnjih pa je vse večja. Spoštovani predstavniki ljudstva, pozivamo vas, da čim hitreje ukrepate, kajti starejši, ki skoraj edini še hodimo na volitve, tokrat ne bomo pozabili neizpolnjenih obljub iz koalicijske pogodbe. Nanje nas bodo nenazadnje spominjali naši bližnji, za katere bomo brez pomoči države skrbeli doma, ker dolgotrajne oskrbe Vi, kljub obljubam, niste uredili. Spoštovani predsednik Vlade RS, spoštovani predsedniki koalicijskih strank LMŠ, SMC, SD, Desus, SAB, v skrajno zaostrenih razmerah zahtevamo:

1. Sprejem rebalansa proračuna za leti 2020 in 2021

2. Sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi

3. Sprejem ustreznih ukrepov za zagotovitev ustreznega kadra v socialnih zavodih

4. Ustanovitev pristojnega organa za starejše

 

V Ljubljani, 13. januar 2020

 

Podpišite peticijo

Spoštovana gospa Marolt Meden,

Ministrica v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Angelika Mlinar se vam iskreno zahvaljuje za čestitke in dobre želje ob imenovanju.

V zvezi z dopisom z dne 8. 1. 2020 in  predstavitvijo vašega pomembnega področja, vam sporočamo, da bomo termin za srečanje z ministrico, glede na trenutno situacijo, uskladili v prihodnjih tednih.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljamo,

mag. Nina Kumerdej
vodja kabineta ministrice

Javno pismo vladi in javnosti!

 

Spoštovani,

v Srebrni niti z zaskrbljenostjo spremljamo stanje in razmere v zvezi s koronvirusom posebej stanje v domovih starejših (socialno varstvenih zavodih) in tudi vseh starejših, ki bivajo sami doma in so prikrajšani za nekatere ustaljene oblike pomoči.

Skušamo razumeti kritično situacijo v državi in prizadevanja stroke ter politike, da bi se stanje čim prej normaliziralo.

Žal pa imamo premalo informacij, kako poteka pomoč zaposlenim in stanovalcem v domovih starejših, še manj pa, kaj starejši v tem času doživljajo na svojih domovih.

Vsi klici in elektronska sporočila sorodnikov na naš naslov govorijo o tem, da oskrba v domovih starejših ni zadostna, ker je zaposlenih veliko premalo. Že pred epidemijo je bilo močno pomanjkanje kadra, sedaj so te številke skrb vzbujajoče, saj je del zaposlenih v samoizolaciji ali pa so odsotni zaradi drugih vzrokov. Izolacija oziroma omejitev gibanja stanovalcev znotraj doma namreč posledično zahtevata še več ljudi.
Osebje, ki skrbi za okužene stanovalce s koronavirusom, ne bi smelo skrbeti za tiste stanovalce, ki te okužbe nimajo. Po naših informacijah to ni mogoče zagotoviti, saj osebja ni, tisti, ki so ostali, so pa močno preobremenjeni.
Imamo informacije, da so srednje zdravstvene šole in zdravstvene fakultete prekinile obvezno prakso v domovih, kar pomeni, da je kadrovska stiska še hujša. Zavedamo se, da so zaposleni v stiski, saj so razpeti med delom in domom, kar pogojuje še strah, da bodo morebiti prenesli okužbo domov. Razumemo tudi stisko vodstev zavodov.

Ker sorodniki ne smejo priti svojim najbližjim na pomoč za najnujnejšo oskrbo (socialni stik, hranjenje, skrb za hidracijo, mobilizacija), se bojijo, da bo narejena nepopravljiva škoda zdravju starejših.

Zanesljive študije govorijo o tem, da pomanjkanje socialnih stikov pri starejših, še posebej kroničnih bolnikih, vodi v stres in zmanjšanje odpornost, resno je prizadet imunski sistem in to lahko vodi v prezgodnjo smrt.

Vsi starejši v sobah nimajo televizorjev in so v popolni osami, v enoposteljnih sobah praktično v samici in so popolnoma odvisni od preobremenjenih zaposlenih.

Kjer se je v domu starejših že pojavil koronavirus, so prepovedani tudi stiki med oskrbovanci v socialnovarstvenih zavodih. Zaposleni imajo več dela, ker strežejo hrano po sobah. Sprašujemo se, kdo pomaga pri prehranjevanju in pitju stanovalcev ob enakem, oziroma manjšem številu zaposlenih?

V nekaterih socialno varstvenih zavodih starejše pripeljejo pred stekleno steno ali na balkone, da lahko vzpostavijo neke vrste kontakt s sorodniki. Drugje je to prepovedano. Predlagamo, da se to enotno uredi v dobro starejših, če je le mogoče.

Vsi starejši tudi nimajo mobitelov ali telefonskih aparatov v sobah, ker vse to stane, kar pomeni, da so socialno šibki brez vseh stikov z zunanjim svetom.

Slišali smo, da bodo zapornikom v zaporih kupili dodatne TV aparate in jim razdelili brezplačne mobi kartice, da bodo ostali v stiku s sorodniki in zunanjim svetom. Sprašujemo, kaj bodo naredili za starejše?

Veliko prezgodaj so nekateri socialno varstveni zavodi prepovedali vse obiske in večina zavodov kasneje ni upoštevala priporočila Ministrstva za zdravje, da so možne tudi izjeme. Torej so bili starejši v nekaterih domovih že veliko pred uradno prepovedjo popolnoma izolirani.

Popolna karantena v domovih starejših namreč ni mogoča. Prepoved obiskov je veljala samo za sorodnike, ki so bili pred epidemijo pomoč preobremenjenim zaposlenim v domovih in podpora najbližjim, medtem ko so zaposleni po opravljenem delu hodili domov in živeli normalno življenje. Na ta način je možen prenos okužbe z njihove strani.

Sprašujemo, kako so zaposlene in stanovalce dodatno seznanili z nujnimi ukrepi pred okužbo? Kdo zaposlenim sedaj nudi strokovno podporo?

Kako lahko v domu, kjer je več kot deset zaposlenih v samoizolaciji, trdijo, da je brez dodatnega kadra za njihove oskrbovance dobro poskrbljeno? Tega ne verjamemo.

Zahtevamo, da se socialno varstvenim zavodom zagotovi dodatni zdravstveni in oskrbovalni kader in oskrbovancem ter zaposlenim nudi strokovna pomoč. Pozdravljamo dodatno plačilo za zaposlene.

Nujno naj se nabavi televizorje (če jih imajo v skladiščih od umrlih stanovalcev, naj jih takoj namestijo po sobah) in nujno naj se jim omogoči telefonski stik z bližnjimi in sorodniki, tudi po sky-pu.

Nekateri socialno varstveni zavodi vozijo svoje oskrbovance na vrtove, a nekateri starejši že več kot 14 dni niso bili na svežem zraku. Gibanje na svežem zraku ob upoštevanju vseh ukrepov ni prepovedano, kvečjemu priporočljivo. Bodo kakšna priporočila v zvezi s tem izdana na generalni ravni?

Vemo, da starejši kronični bolniki umirajo, vendar naj ne umrejo v prepričanju, da so jih njihovi bližnji zapustili in pozabili!

Nova vlada je obljubila rešitve pri nujni skrbi za starejše v času epidemije, kot na primer nujno dobavo zaščitne opreme in testov za koronavirus, a to ni dovolj. Še je čas, da pomislimo tudi na psihične stiske, ki nastajajo zaradi popolne izolacije in zapuščenosti.
Zato konkretno predlagamo, da se ob prerazporejanju zaposlenih (in študentov) zlasti v zdravstvu (zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija, medicina, sanitarno inženirstvo, laboratorijska medicina, klinična psihologija, pa tudi sociala) odredi, da pomagajo v socialno varstvenih zavodih, recimo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so: hranjenje, pre/oblačenje/slačenje, higienska obravnava, gibanje, varovaje, družabništvo in tudi v strokovnih aktivnostih, ki jih stanovalci potrebujejo.

Naj spomnimo, da so prenehali z delom zobozdravniki (mnogi s koncesijo, torej gre za javno zdravstvo), kar pomeni več sto zobozdravnikov in zobozdravstvenih asistentov/tk, ki so v izhodiščni izobrazbi zdravniki in tehniki zdravstvene nege in imajo strokovna znanja s področja zdravstvene obravnave, pa čakajo nekje doma, razen tistih, ki so jih morda že kam prerazporedili.

In seveda študenti vseh zdravstvenih smeri: v drugih državah jih ob krizi vključujejo, pri nas so jih takoj s prekinitvijo pedagoških procesov v skladu z uredbo/sklepom odpoklicali. In to zdrave, mlade ljudi z dobrim imunskim sistemom in že nekaj izkušnjami v zdravstvenem sistemu, zlasti tisti od drugega letnika študija naprej.

Kje je medgeneracijska solidarnost, sedaj je edinstvena priložnost, da epidemijo spoznajo v realnosti in ne samo v učbenikih, zato pozivamo, da se vse zdrave študente višjih letnikov zdravstvene smeri in mlade zdravnike pokliče na delo v socialno varstvene in zdravstvene zavode.

Imamo pa tudi še prostovoljce, in upamo, da jim bodo dovolili, tudi ob usposobljenem kadru, ki bi ga lahko premestili iz nedelujočih ambulant, da priskočijo na pomoč.

Uspešno, zdravo in hvala vsem, ki se trudite vsak dan.

 

S pozdravi,
Biserka Marolt Meden
predsednica Srebrne niti

Arhiv novic