Novice

V Ljubljani, 5. maja 2025

Ministrstvo za zdravje
Razširjeni strokovni kolegij za zobozdravstvo pri MZ
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Slovensko zdravniško društvo - Stomatološka sekcija
Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zobozdravstvu
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Kabinet predsednika Vlade

Mediji

Javno pismo
Nujna ureditev zobozdravstva za starejše

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost več let spremljamo neurejeno področje zobozdravstva za starejše, še posebej v domovih starejših. Da se situacija ne izboljšuje, je bilo ugotovljeno v številnih raziskavah in ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki ga obeležujemo konec marca. Po podatkih iz leta 2023 je v Sloveniji približno četrtina prebivalstva starejših od 65 let. V domovih za starejše živi približno 22.000 starejših. Po podatkih NIJZ ima do 65 odstotkov teh nezdravljene oblike patologije v ustih. V podobno slabem položaju so tisti, ki živijo doma.

Raziskave kažejo, da imajo prebivalci domov za starejše pogosto omejen dostop do redne stomatološke obravnave in posledično slabšo kakovost ustne higiene. Dokazana je povezava med neurejenim zobovjem, vnetji v ustni votlini in številnimi drugimi telesnimi obolenji, tudi podhranjenostjo. Zaradi težav v ustih je prizadet ves organizem. Stanovalci v domovih starejših, pa tudi tisti, ki živijo doma, še posebej osebe z demenco ali nepomični, težko pridejo do zobozdravstvenih storitev ali so jim zaradi visokih stroškov povsem nedosegljive.

Zobozdravstvena oskrba obojih, starejših doma in v domovih starejših, je neurejena in večinoma prepuščena svojcem. Prepričani smo, da bi ob sprejemu v dom moral zdravstveni karton slediti stanovalcu. Najzahtevnejša je ustna higiena pri osebah, ki še imajo svoje zobe ali nesnemljive mostičke, kar zahteva redno vzdrževanje ustne higiene. Tudi tiste, ki še lahko sami skrbijo zase, bi bilo pri tem potrebno spodbujati, opominjati in spremljati. Za vse, ki protezo imajo, pa jim ne morejo redno pomagati pri čiščenju in namestitvi, bi bilo nujno zagotoviti potrebno pomoč. Problem je tudi izgubljanje zobnih protez, izdelavo nove proteze morajo starejši velikokrat plačati sami. Prav tako se ne izvaja redno odstranjevanje zobnega kamna. Ustna higiena je nezadostna tudi zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja osebja. Nujni so novi kadrovski normativi, ki jih čakamo več let, kar je zaskrbljujoče in sramotno. V domovih starejših tudi ni preventive ali zdravstvene vzgoje.

Na drugi strani imamo tudi dobre zglede, ko imajo domovi organizirane redne obiske zobozdravnika, ki opravlja svoje storitve celo v sobah stanovalcev, npr. ureja zobne proteze, po potrebi izpuli zob, v glavnem pro bono. Stanovalci plačajo le material in delo zobotehnika. Proteze popravljajo tudi dentisti stomatološke protetike. Tako na primer v Domu na Fari od jeseni deluje zobna ambulanta. Prisotnost zobozdravnika, bi lahko vsaj občasno zagotovili vsepovsod, morda uvedli mobilne ekipe ali mobilne ordinacije za večino potrebnih storitev. Ne verjamemo, da se ne da nič spremeniti, saj praksa in izkušnje kažejo, da je to mogoče.

V domovih starejših še ni sistematične zobozdravstvene oskrbe. Zato dajemo pobudo, da se v okviru pogajanj za splošni dogovor za področje zdravstva in posebej zdravstvene oskrbe v domovih starejših na sistemski ravni zagotovi izvajanje zobozdravstvenih storitev kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma predvidi ustanovitev stomatoloških (mobilnih) enot. Predlagamo tudi uvedbo rednih obiskov ustnih higienikov v vseh domovih starejših in več preventivnega in zdravstvenovzgojnega dela s strani zobozdravstvenih asistentov.

Slovenskemu zdravniškemu društvu – Stomatološki sekciji predlagamo, da po vzoru odvetnikov vsaj enkrat do dvakrat letno vzpostavi dneve odprtih vrat zobozdravstvenih ordinacij, ko bi imeli stanovalci v domovih starejših možnost, da jih zobozdravniki obiščejo in jih oskrbijo v domovih, lahko pa tudi v svojih ordinacijah. Na tak dan bi lahko prišli tudi starejši, ki živijo doma in nimajo urejene zobozdravstvene oskrbe.

Strokovni sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri Zbornici – Zvezi dajemo pobudo, da v domovih starejših izboljša področje preventive in zobozdravstvene vzgoje stanovalcev, pa tudi starejših, ki živijo doma.

Pozdravljamo vse širitve pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance in predlagamo, da ZZZS s pravilnim vrednotenjem storitev prispeva k temu, da bodo te storitve izvajali tudi vsi koncesionarji.

Če želimo dobro urejeno javno zdravje, je nujno razširiti javno zobozdravstveno mrežo in to naj bo ena od nalog Ministrstva za zdravje.
Od naslovnikov javnega pisma pričakujemo odgovore, skladne z njihovimi prostojnostmi in odgovornostjo. Odzivi na naše pobude bodo objavljeni na spletni strani Srebrne niti, saj ljudje upravičeno pričakujejo našo pomoč pri urejanju težav, ki jih dodatno prinese starost.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar

Vlada RS
Državni zbor RS
Državni svet RS
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za dolgotrajno oskrbo
Varuh človekovih pravic
Zagovornik enakih možnosti

Mediji

Izjava za javnost

Srebrna nit pozdravlja sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje zasebno od javnega

V Društvu Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, ki je vključeno tudi v Glas ljudstva, pozdravljamo v Državnem zboru sprejeto novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki končno obeta, da bo tržna zasebna zdravstvena dejavnost ločena od javne, in v javni mreži ureja razmerja med javnimi izvajalci in zasebniki s koncesijo.
Sprejem novele zakona pozdravljamo tudi zato, ker smo prepričani, da se bodo za starejše, ki potrebujejo več zdravstvene oskrbe kot drugi prebivalci, z boljšim in bolj preglednim javnim zdravstvom razmere za njih izboljšale. Z novelo zakona pričakujemo izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu, saj omejuje delo zaposlenih v javnem zdravstvu pri zasebnikih. Manj bo tudi prikritih napotitev k zasebnikom in plačevanja zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo zaposleni v javnem zdravstvu, iz žepa. To predstavlja populaciji starejših veliko psihičnih in finančnih stisk in zaradi neurejenosti dostopa do zdravstvene oskrbe lahko tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Revščina, slaba informacijska pismenost, doplačila za zdravstvene storitve ali plačila v celoti za preglede pri specialistih zasebnikih za vstop v zdravstveno obravnavo v javnem sistemu, nedostopna fizioterapija … zanje (pre)večkrat predstavljajo praktično nedostopno zdravstvo. S sprejemom omenjene novele zakona upamo, da se bo na področju zdravstvenega sistema vzpostavil večji red, predvsem pa, da bodo s tem ustvarjene možnosti za ohranitev ključnih področij javnega zdravstva, ki ga starejši izjemno potrebujemo.
Ponosni smo, da je Glas ljudstva (in mi z njim) po več kot dveh letih intenzivnih opozarjanj, protestov, mobiliziranja javnosti, po številnih razpravah s politiki, zlasti poslanci in drugimi odločevalci, tudi z ministrico za zdravje, dosegel pomemben uspeh in s tem prispeval k zgodovinski zmagi socialnega čuta – skrbi za ljudi, da je skrb za javno dobro zmagala nad pohlepom in nebrzdanim dobičkarstvom določenega dela izvajalcev zdravstvenih storitev.
Sprejetje novele zakona pomeni ohranjanje javnega zdravstvenega sistema in s tem temeljnega stebra socialne države. Pohvala gre tudi vladajoči koaliciji, ki je nazadnje prisluhnila argumentom civilne družbe in s tem tudi tistim (starejšim), ki nimajo svojega glasu, ne svojih predstavnikov v politiki, zdravstvu ali drugih mrežah, zdravstveno varstvo pa nujno potrebujejo.
Sprejem novele zakona je tako tudi potrditev, da lahko oblast sodeluje s civilno družbo, da je civilna družba potrebna in pomembna, da ima svojo moč in veljavo, in zato se bomo tudi v Srebrni niti še naprej trudili izboljševati kakovost življenja starejših in si istočasno prizadevali za medgeneracijsko sožitje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se dve leti trudili za ohranjanje javnega zdravstva tudi v našem imenu, pa tudi poslankam in poslancem, da so uresničili svojo najpomembnejšo koalicijsko zavezo - ločitev javnega in zasebnega zdravstva.
Da bomo tudi starejši občutili pozitivne učinke tega zakona, pričakujemo, da bodo tako ministrstvo za zdravje kot vsi drugi odgovorni poskrbeli za hitro in učinkovito implementacijo in nadzor področja ter preprečevali morebitne zlorabe, saj vemo, da ima vsak zakon lahko tudi kakšno luknjo.
Hkrati upamo in si bomo za to prizadevali, da bodo tudi prihodnje izvoljene oblasti, ki jim je mar za ljudi ter za njihovo dobro, ohranjale in razvijale javno zdravstvo in ne za bogatenje peščice posameznikov, ki znajo izkoristiti sistem.
Sprejem novele Zakona o zdravstveni dejavnosti dokazuje, da je mogoče s civilnimi pobudami in aktivnim odgovornim državljanstvom doseči veliko dobrega, ne glede na to, kako močni so pritiski nasprotnikov in kapitala.

Srebrna nit
Mag. Irena Žagar
Predsednica

Program_strokovnega_sreanja_-_Staranje_prinaa_mnoge_izzive-_22.4.2025.pdf

Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 369 79 40
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
www.gov.si

Številka: 150-69/2025-2720-2
Datum: 18. 3. 2025
Zadeva: Nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev DSO na oddelkih za osebe z demenco med domovi - odgovor

Zveza: Javno pismo Srebrne niti - združenja za dostojno starost z dne 15. 3. 2025
Ministrstvo za solidarno prihodnost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je prejelo vaše javno
pismo z naslovom Nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev DSO na oddelkih za osebe z
demenco med domovi z dne 15. 3. 2025 (v nadaljnjem besedilu: javno pismo), v katerem
navajate, da je ministrstvo opravilo licenciranje zaprtih oddelkov za osebe z demenco, s čimer
naj bi bil nekaterim oddelkom v domovih za starejše status primernosti za oskrbo oseb z demenco
odvzet, stanovalci pa preseljeni po drugih domovih starejših v Sloveniji. V javnem pismu izražate
ostro nasprotovanje preseljevanju oseb z demenco v kraje, ki so oddaljeni od prejšnjega doma
oziroma domačega okolja, kjer jih lahko obiskujejo sorodniki, sosedje, prijatelji. Navajate, da je
selitev v neznano okolje z neznanimi zaposlenimi, brez rednih stikov z najbližjimi, moralno-etično
nesprejemljivo in predstavlja hudo kršitev pravic starejših. Ministrstvu predlagate, da takoj in še
pred zagotovitvijo ustreznih pogojev v matičnih domovih opredeli prehodno obdobje in selitev
stanovalcev z demenco takoj zaustavi.
V uvodu bi želeli pojasniti, da se oskrba oseb z demenco lahko zagotavlja tako v institucijah (npr.
domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi itd.), kakor tudi na domu osebe z demenco
(npr. preko socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu). Nobenemu socialnovarstvenemu
zavodu oziroma domu za starejše ni bil odvzet »status primernosti« za oskrbo oseb z demenco.
Vezano na tematiko, ki ste jo izpostavili v javnem pismu, bi vam v nadaljevanju želeli podati nekaj
pojasnil, za katera upamo, da bodo v pomoč pri razjasnitvi razmer, za katere sklepamo, da so
bila podlaga javnemu pismu. Iz javnega pisma sklepamo, da se vaš poziv nanaša na področje
varovanih oddelkov, ki so namenjeni osebam, ki jim je bil izdan sklep sodišča o namestitvi na
varovani oddelek.
Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US, 44/19 – odl. US, 109/23 in
136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDZdr) predvideva kot varovani oddelek zgolj oddelek,
za katerega socialnovarstveni zavod pridobi verifikacijo (se pravi, da so preverjeni in potrjeni
prostorski, tehnični in kadrovski pogoji, kot jih za varovane oddelke določajo predpisi s področja
duševnega zdravja oziroma socialnega varstva).
Srebrna nit - združenje za dostojno starost
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Ministrstvo je v skladu z 38. c členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F,
21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23) z dnem 14. 2. 2023
postalo pristojno tudi za opravljanje nalog na področju socialnega varstva v delu, ki se nanaša na
institucionalno varstvo. S tem je ministrstvo, od za področje predhodno pristojnega ministrstva,
prevzelo tudi naloge, vezane na verifikacijo varovanih oddelkov pri izvajalcih institucionalnega
varstva.
Postopki verifikacije, ki jih je prevzelo ministrstvo, so bili nerešeni, nekateri celo več kot 10 let.
Razlogov za zastoj postopkov ne poznamo, smo pa na ministrstvu zaradi zavedanja občutljivosti
področja omejevanja pravic oseb na podlagi sklepa sodišča in s tem povezano namestitvijo na
varovani oddelek, nemudoma pristopili k reševanju zaostankov na področju verifikacije varovanih
oddelkov. V postopkih je bilo ugotovljeno, da prostori nekaterih vlagateljev ne izpolnjujejo pogojev
za verifikacijo (npr. oddelek ima tri in večposteljne sobe, oddelek nima izhoda na zunanjo zeleno
površino, sobe uporabnikov nimajo lastnih sanitarij itd., arhitekturni pogoji pa ne omogočajo
prilagoditev, kot jih določajo predpisi s področja duševnega zdravja oziroma socialnega varstva
za varovani oddelek), zato oddelkov pri teh vlagateljih v skladu z ZDZdr ni bilo mogoče verificirati
kot varovane oddelke.
Ker pa so bile, zaradi več kot desetletje trajajočih nerešenih postopkov verifikacije na oddelkih,
za katere se je v postopkih verifikacije izkazalo, da ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo, po
sklepih sodišča o namestitvi na varovani oddelek že sprejete osebe, je ministrstvo tem izvajalcem
določilo prehodno obdobje. V tem obdobju naj ne sprejemajo novih oseb z izdanim sklepom
sodišča o sprejemu v varovani oddelek, dalje pa zagotavljajo potrebno obravnavo vsem, ki so bili
k njim na podlagi predhodnega neustreznega stanja, že sprejeti na podlagi sklepa sodišča v
varovani oddelek. Prehodno obdobje 18. mesecev, ki ga je zavrnjenim vlagateljem določilo
ministrstvo, je namenjeno blažjemu prehodu v stanje, ki bi moralo biti urejeno že pred leti, in kot
ga določa ZDZdr, in sicer na način, da ga bodo uporabniki občutili kot je najmanj možno.
Ministrstvo dinamiko prehoda v ureditev, kot jo določa ZDZdr, spremlja in bo po potrebi navodila,
v koliko bo ocenilo, da je za prehod potrebno daljše obdobje, temu ustrezno tudi prilagodilo.
Pojasniti velja tudi, da je ministrstvo, tako kot določa ZDZdr, vzpostavilo tudi evidenco varovanih

oddelkov, ki je dostopna na spletni strani https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-
socialnovarstvenih-zavodov-pri-katerih-so-organizirani-varovani-oddelki, s katero so seznanjena

tudi sodišča, ki v postopkih namestitve na varovani oddelek odločajo. Verjamemo, da se bo
postopno stanje na terenu uskladilo s tem, kar določajo predpisi, ki predmetno področje urejajo,
hkrati pa bo ministrstvo s tem pridobilo tudi bolj realen vpogled v obseg potrebnih mest na
varovanih oddelkih, kar bo podlaga za načrtovanje potrebne mreže varovanih oddelkov v
prihodnje.

Veseli nas, da je Srebrna nit glasnik vsebin, ki bi lahko pomenile neenako obravnavo oziroma
slabše razmere za ranljivo skupino prebivalstva, zato vas seznanjamo, da je ministrstvo z vsemi
aktivnostmi, tudi temi, ki so predmet tega dopisa, usmerjeno v zagotavljanje zakonite, strokovne,
kakovostne in varne obravnave vsem, ki jo potrebujejo. Verjamemo, da boste to prepoznali tudi
v aktivnostih, ki jih izvajamo na področju, ki smo ga povzeli v tem dopisu.

S spoštovanjem,

Pripravila:
mag. Klavdija Kobal Straus Simon Maljevac
sekretarka minister

Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za zdravje
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti

Mediji

Javno pismo
Nesprejemljivo preseljevanje stanovalcev DSO na oddelkih za osebe z demenco med domovi
Sporočilo Društva Srebrna nit z občnega zbora članov in članic

Društvo Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, ki šteje že več kot 260 članic in članov iz vse Slovenije, je na rednem letnem občnem zboru 13. marca 2025 sprejelo poročilo o delu in finančnem poslovanju za leto 2024 ter program in finančni načrt za leto 2025. Udeleženci so v živahni razpravi podali pohvalo vodstvu in izvršilnemu odboru, saj združenje deluje z delom prostovoljcev in brez sistemskih virov financiranja, tudi brez članarine. Članice in člani so podali tudi več koristnih predlogov za delo naprej.
Udeleženci in udeleženke so se strinjali, da je Društvo Srebrna nit s svojim premišljenim, doslednim in javnim delovanjem tudi v letu 2024 nadaljevalo z intenzivnimi aktivnostmi na področjih zagovorništva starejših, odpravljanja sistemskih anomalij v družbi in dviga kako-vosti vsakdanjega življenja starejših v Republiki Sloveniji. Vodstvo društva je dobilo podporo, da vztraja pri svojih prizadevanjih in opozarjanjih različnih deležnikov in odločevalcev glede anomalij, ki so jih deležni starejši, in so zlasti pereče na področjih starizma, revščine, osamljenosti ter diskriminacije starejših na različnih področjih njihovega osebnega in druž-benega življenja. Društvo pri svojem delovanju ostaja civilno nestrankarsko združenje, usmerjeno v korist vseh družbenih skupin starejših.
Na občnem zboru je bil soglasno sprejet sklep, utemeljen na opozorilih sorodnikov stanovalcev v domovih starejših, kako so obravnavani in kakšne odločitve se uveljavljajo za njihove sorodnikie v zaprtih oddelkih za osebe z demenco.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je opravilo licenciranje zaprtih oddelkov za osebe z demenco, in ker v nekaj domovih ti oddelki ne ustrezajo več novim standardom, jim je bil status primernosti za oskrbo teh oseb odvzet. Po sklepu sodišča so bili nekateri stanovalci preseljeni v druge domove po Sloveniji, kjer imajo oddelke z urejenim statusom.
V Srebrni niti ostro nasprotujemo preseljevanju stanovalcev z demenco v kraje, ki so odda-ljeni od prejšnjega doma/domačega okolja, kjer so stanovalce lahko obiskovali sorodniki, sosedje ali prijatelji. Selitev v nepoznano okolje z nepoznanimi zaposlenimi, brez rednih stikov z najbližjimi, je moralno-etično nesprejemljivo in predstavlja hudo kršitev pravic starejših.

Srebrna nit predlaga, da Ministrstvo za solidarno prihodnost TAKOJ in še pred zagotovitvijo ustreznih pogojev v matičnih domovih opredeli prehodno obdobje in selitev stanovalcev z demenco takoj zaustavi.

Mag. Irena Žagar
Predsednica Srebrne niti

Odgovor_9.7-12-2025-2.pdf