Da bi izboljšali oskrbo neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju življenja in nudili ustrezno podporo svojcem, so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec nedavno uredili odsek za paliativno medicino, kjer je bolnikom v treh sobah na voljo osem postelj.
V bolnišnici ob tem opozarjajo na nepoznavanje pomena paliativne oskrbe. Odsek za paliativno medicino je v slovenjgraški bolnišnici urejen v okviru oddelka za zdravstveno nego v tretjem nadstropju kirurškega bloka. Z delovanjem je začel 9. januarja letos, vodi pa ga specialistka interne medicine Simona Šipek.
Na odseku za paliativno medicino lahko v treh sobah sprejmejo največ osem bolnikov, pri čemer pa se v bolnišnici zavedajo, da oskrba bolnikov v zadnjem obdobju življenja v večposteljnih sobah z več vidikov ni optimalna. Ob tem poudarjajo, da je prisotnost svojcev ob bolniku v njegovem zadnjem obdobju življenja bolnikova pravica, tako da svojcem prisotnost ob bolnikih tudi omogočajo. Glede na število prebivalcev v ravenski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in glede na državni program paliativne oskrbe iz leta 2010 bi sicer v regiji potrebovali 12 postelj, so pojasnili v slovenjgraški bolnišnici, ki izvaja tudi ambulantno dejavnost, ki pa s strani ZZZS ni priznana. Za potrebe dela na odseku za paliativno medicino bolnišnica ni dodatno zaposlovala, ampak je delo uredila s prerazporeditvami.
Pri delu na odseku sodeluje osem oseb, ki se ali pa se še bodo dodatno izobrazile na področju paliativne medicine. V slovenjgraški bolnišnici so lani hospitalizirali 277 bolnikov v paliativni oskrbi, njihova povprečna ležalna doba je bila 6,8 dneva. V bolnišnici so lani opravili tudi 187 ambulantnih pregledov, od tega je bilo prvih obravnav 52. Ob tem v bolnišnici poudarjajo, da zaradi nepoznavanja pomena paliativne oskrbe bolnikove potrebe po paliativni oskrbi sploh niso prepoznane in so zato vključitve v paliativno oskrbo pozne, prepozne ali pa bolnik paliativne oskrbe, ki bi jo potreboval, sploh ni deležen. V bolnišnici so tako odsek za paliativno medicino vzpostavili zato, da bi izboljšali oskrbo bolnikov ob napredovali kronični bolezni, kot so rak, odpoved organa in demenca, da bi preprečili pogosto nepotrebno trpljenje, ga ustrezno lajšali in tako izboljšali kakovost življenja in umiranja. "In tudi zato, ker spoštujemo oziroma bi jih vsaj morali, veljavne etične in pravne norme: človekove pravice, pravice bolnikov in umirajočih," so še navedli v bolnišnici.
