Spoštovana gospa Biserka Marolt Meden,
hvala za vaše vprašanje in pobudo. Cenim vaša aktivna prizadevanja za izboljšanje položaja starejših.
Gotovo se strinjava, da je treba na tem področju čim prej narediti mnogo več, ne le z oblikovanjem dogovora o sistemu dolgotrajne oskrbe, temveč tudi s spremembami v okviru družinske, demografske in tudi stanovanjske politike.
Sprašujete me po konkretnih in uporabnih odgovorih.
Za začetek potrebujemo odločitev o prioritetah na državni ravni. Ko je (oziroma bo) na strateški ravni ta odločitev jasna, so odprte vse možnosti.
Evropska sredstva za projekte izboljšanja položaja starejših je seveda mogoče pridobiti, in sicer s spremembo Operativnega programa črpanja, ki velja za Slovenijo. Vlada je to denimo že storila leta 2017, ko je s spremembo Operativnega programa za približno 10 milijonov evrov povečala sredstva za ukrepe, povezane z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva.
Glede na fazo črpanja in časovno obdobje finančne perspektive se lahko Vlada RS tako še vedno odloči za dodatne predloge sprememb namembnosti črpanja sredstev EU. Nameni jih lahko denimo vzpostavljanju bivanjskih skupnosti četrte generacije ali izgradnji klasičnih domov za varstvo odraslih, odvisno od potreb in dogovora z Evropsko komisijo.
Predvsem pa je treba spremeniti model upravljanja države in strateškega razpolaganja z viri. Nedavna izredna uskladitev pokojnin je upokojencem prinesla 6 evrov letno, hkrati pa državni proračun na letni ravni obremenila za približno 80 milijonov evrov. Sprašujem se, ali so upokojenci res dobili nekaj, kar bistveno izboljša njihov položaj? Ali bi se morda Državni zbor in Vlada lahko odločila, da za teh 80 milijonov evrov (400 milijonov v naslednjih petih letih), zgradimo del ali kar celoto manjkajočih kapacitet/postelj?
Cilj države mora postati odgovorno upravljanje, kjer bo za vložena sredstva (iz davkoplačevalskega denarja) dejansko ljudem ponujen maksimalni učinek. Takšno upravljanje je težje, ker je strateško in dolgoročno, obenem pa politikom ne prinaša velike dnevne priljubljenosti. Prepričana pa sem, da je edino pravilno in veliko bolj ustrezno od delitve »miloščine«.
Zato bom to stališče in ukrepe podpirala pri svojih političnih aktivnostih v Sloveniji, v odnosu do predstavnikov Vlade RS in ministrstev, ki so zadolženi in odgovorni ne zgolj za uspešno črpanje, temveč tudi primerno razporeditev in realizacijo. Kot evropska poslanka pa na razpise, delitev sredstev in izvajanje programov nimam neposrednega vpliva.
Želim vam vse dobro in vselej dobrodošli v moji pisarni. Upam, da bomo skupaj naredili korake za varnejšo prihodnost starostnikov.
Tanja Fajon
