V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje okrog sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Kljub dolgoletnemu neurejenemu področju DO menimo, da je ZDO v sedanji vsebini, pripravljen v veliki naglici, (kar je stalnica delovanja te vlade), nedorečen in ne bo zadovoljivo uredil problematike starejših, ki ji je pretežno namenjen.
Osnutek predloga zakona z datumom 10. junij 2021 je še bolj nesprejemljiv, pomanjkljiv in nedodelan kot tisti z datumom 21. avgust 2020.
Kljub sicer kratki, a intenzivni javni razpravi v letu 2020 in številnim pripombam, ki jih je posredovalo kar 68 različnih strokovnih združenj in nevladnih organizacij, je bilo upoštevanih le malo pripomb.
Ključne pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti pa vejejo iz celotnega osnutka, ki se ne opredeli do financiranja na način uvedbe novega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (to naj bi urejal poseben zakon), daje prednost tržni naravnanosti, privatizaciji oskrbe in nalaga bremena družini. Država namreč ne bo zagotovila ustrezne javne mreže, v kateri naj bi bile kakovostne storitve dolgotrajne oskrbe enako dostopne vsem, ne glede na debelino denarnice. Ni opredeljena javna mreža v odnosu do koncesionarjev, premalo jasno so opredeljene pravice uporabnikov, osnovni standardi in normativi oskrbe, doplačevanje, vrste storitev, kadri, ki storitve izvajajo …
Neprofitnost ni nedvoumno opredeljena. Koncesije naj bi veljale 40 let. Vprašljiv (previsok) je vstopni prag za upravičenost do storitev DO. Ni možnosti izbire, oziroma pogodba z več izvajalci. Problematičen je denarni prejemek.
Vse preveč pomembnih, a v razpravi označenih kot vprašljivih rešitev je v zakonu izpuščenih in prepuščenih posebnemu zakonu in pravilnikom, ki jih bosta sprejemala ministra.
Spet nastopata oba pristojna ministra: za zdravje in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; kot v vseh prejšnjih, skoraj 20-letnih poskusih ureditve področja, ostaja delitev na dva resorja, kar se je izkazalo za slabo. Pri tem se je vse ustavilo, tudi verzija v letu 2020, ko so sprejetje zakona že javno napovedali in čez teden dni umaknili (MDDSZEM) zaradi nestrinjanja ene od političnih strank (NSi) s financiranjem.
Če govorimo o integriranih zdravstveno-socialnih storitvah, naj bo za celotno področje odgovorno enotno novo ministrstvo za starejše.
Nedorečeno je tudi področje kakovosti in nadzora.
Vsekakor ostaja vprašljiv vpliv uporabnikov v sestavi svetov zavodov, v katerih ima večino ustanovitelj – beri: trenutna politika in koncesionarji še vedno niso dolžni oblikovati svetov zavodov, kar je nesprejemljivo. Odgovor/obrazložitev pripravljavca zakona, da ne bodo posegali v zakon o gospodarskih družbah, je smešen.
Uporabniki – stanovalci - morajo imeti ob zaposlenih, stroki in lokalnem okolju sorazmeren vpliv na delovanje in življenje zavoda.
Ravno tako morajo imeti uporabniki dolgotrajne oskrbe vpliv v strokovnem svetu – v Srebrni niti zagovarjamo institut varuha/zagovornika starejših.
Nejasno so opredeljene pristojnosti države in občin pri pomoči na domu. Tudi o institutu oskrbovalca družinskega člana bi bilo treba marsikaj bolj natančno opredeliti.
Osnutek izpušča definicijo neformalne, formalne in nevarne oskrbe in premalo pozornosti namenja oskrbi, ki jo imajo starejši, ki prejemajo denarni prejemek. Vse preveč je revščine in posledično nasilja nad starejšimi ter sive ekonomije oziroma dela na črno. S tem zakonom se to lahko še poveča.
Zelo vprašljivo pa so oblikovani tipi institucionalne oskrbe – način opravljanja DO ( stran 65, verjetno 59. člen): bivalne enote, oskrbni domovi in negovalni domovi. Obstaja velika nevarnost preseljevanja stanovalcev iz enega tipa v drugega, kar je popolnoma nesprejemljivo.
Znano je, da se za bivanje v instituciji odločajo posamezniki, ko potrebujejo tako socialno kot zdravstveno oskrbo, zato morajo biti vsi tipi/načini oskrbe organizirani na način, da kar najbolj enostavno, strokovno, kakovostno, humano, tudi ekonomično vse to zagotovijo.
Pomanjkljivo je opredeljeno tudi usposabljanje in izobraževanje izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe na različnih nivojih.
Zakon je še vedno popolnoma neberljiv oziroma nerazumljiv za povprečnega uporabnika, ki ne bo znal izluščiti, katere so njegove pravice in kako jih lahko koristi.
Biserka Marolt Meden
Predsednica Srebrne niti
