V Ljubljani, 4. decembra 2025
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Varuh človekovih pravic
Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami opozarjamo na ranljivost starejših žensk
Javno pismo
V Srebrni niti se ob Mednarodnih dnevih nasilja nad ženskami, ki potekajo med 25. novembrom in 10. decembrom, pridružujemo številnim organizacijam in posameznikom in skupaj z njimi opozarjamo na nasilje nad starejšimi ženskami.
Združeni narodi so leta 1993 v Deklaraciji o odpravi nasilja nad ženskami opredelili nasilje nad ženskami kot „vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu, in ima za posledico ali je verjetno, da bo imelo za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk. Vključene so tudi grožnje s takšnimi dejanji, odvzem ali samovoljna omejitev prostosti, ne glede na to, ali se to dogaja v zasebnem ali javnem prostoru.“
Tudi v naši državi se z daljšo življenjsko dobo žensk stopnja njihovega tveganja za nasilje povečuje. K temu med drugim prispeva več dejavnikov, eden od njih je revščina. Analize Statističnega urada RS za leto 2023 kažejo, da se pri ženskah, starejših od 65 let, revščina povečuje bolj kot pri moških. Pod pragom tveganja revščine je tega leta živelo več kot 250.000 prebivalcev Slovenije, od tega 52 odstotkov žensk.
Starejše ženske so ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Imajo manj družbene in socialne moči, so slabše informacijsko opismenjene, imajo več težav z zdravjem, več kroničnih bolezni, so s tem telesno in duševno bolj ranljive, mnoge se ukvarjajo z golim preživetjem, odvisne so od pomoči svojcev in drugih, ki pa nad njimi lahko izvajajo tudi nasilje - iz različnih razlogov. Tako so lahko izpostavljene telesnemu, psihološkemu, ekonomskemu, spolnemu nasilju ali zanemarjanju. Nekatere, ne nujno revne, pa so zaradi posedovanja nepremičnin(e) ali prihrankov lahko prav tako izpostavljene različnim oblikam nasilja ali zlorab, zlasti izsiljevanju bližnjih sorodnikov (otrok, vnukov), da naj se izselijo iz lastne (večkrat dejansko prevelike) nepremičnine in jo prepišejo na sorodnike.
Po raziskavah, ki jih je pri nas premalo, se največ nasilja nad starejšimi ženskami dogaja v domačem okolju, ki bi moralo biti najbolj varno. Žrtve nasilja s strani svojcev (partnerjev, otrok, vnukov, drugih bližnjih) to pogosto skrivajo, saj so lahko povsem odvisne od njihove pomoči (skrb za higieno, prehrano, kurjavo, zdravstveno oskrbo, socialno podporo,…). Prav tako se težko odločajo za prijavo nasilja, četudi so lahko življenjsko ogrožene. Svoje prispevajo še sram in stigma pred razkritjem nasilja v družini, pa tudi nezaupanje v institucije, ki naj bi obravnavale prijavo in pomagale reševati težko situacijo.
Pri nasilju je znanih več dejavnikov tveganja, ki so povezani z ranljivostjo žrtev, npr. telesna in psihična oslabelost, splošna nemoč, težavnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, pa tudi posebne značilnosti povzročiteljev, kot so motnje v duševnem zdravju, zloraba alkohola ali drugih substanc, brezposelnost, slabi odnosi v družini, kar vse kaže na kompleksnost nasilja nad starejšimi ženskami v domačem okolju.
Pomembno je, da imajo starejše ženske na voljo ustrezne informacije o pomoči v primerih nasilja. Ne le po spletnih omrežjih, tudi s klasičnim informiranjem, na primer po radiu, televiziji, s plakati, z zloženkami v njim dostopnih krajih (zdravstveni domovi, lekarne, pošte, banke, združenja upokojencev …). Zelo dragocene so socialne vezi; sorodniki, prijatelji, sosedje naj bodo pozorni na znake, ki lahko kažejo na nasilje: pogoste in nenavadne poškodbe, nezdravljeni zlomi, rane, vznemirjenost, molk, sprememba v vedenju, socialna osamitev, zanemarjenost, že obravnavani problemi v družini … Štejejo pogovor, zaupanje, konkretna pomoč, občutek, da žrtve niso same v svojih stiskah. Ženska se o nasilju lahko zaupa tudi zdravniku ali (patronažni) medicinski sestri, negovalki na domu ...
Nasilje je treba prijavljati, saj s tem lahko rešimo življenje. Izkušnje kažejo, da je premalo tistih, ki so se pripravljeni izpostaviti v takšnih primerih, zato obstajajo še anonimne poti prijave (policija, centri za socialno delo, telefoni za pomoč žrtvam nasilja, na primer SOS telefon). Nasilja se ne sme ignorirati, namenoma spregledati ali minimalizirati, sploh pa ne zagovarjati povzročiteljev. Vsi ljudje, pri čemer ob tokratni priložnosti zaradi ranljivosti posebej izpostavljamo starejše ženske, imajo pravico do kakovostnega, varnega in dostojanstvenega življenja. Za nasilje je vedno odgovoren povzročitelj.
Želimo spomniti še na Mednarodni znak za pomoč pri nasilju v družini, ki pomeni, da pri iztegnjeni dlani ukrivimo palec navznoter in ga pokrijemo z ostalimi štirimi prsti. Znak je pred leti objavila slovenska policija.
www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/107316-mednarodni-znak-za-pomoc-pri-nasilju-v-druzni-ga-poznate
Društvo Srebrna nit - Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar
Predsednica