Novice

Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za solidarno prihodnost
Vlada RS
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti
Državni zbor RS

Mediji

Datum: 16. 9. 2024

Javno pismo
Izjava Srebrne niti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov

V Srebrni niti, združenju za dostojno starost, se ob 17. septembru - svetovnem dnevu varnosti pacientov in ob letošnjem motu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) »Izboljšanje diagnostike za varnost pacientov« oglašamo v luči našega poslanstva – prizadevanj za kakovostno in varno življenje starejših.

Letos SZO poudarja pomen dobre diagnostike z motom: »Naredite prav, da bo varno.« S tem poziva k skupnim prizadevanjem pacientov, njihovih bližnjih, zdravstvenih delavcev ter odločevalcev v zdravstvu k sistemskemu pristopu za zmanjševanje števila, obsega ter posledic napak v diagnostiki.

V Srebni niti ob tej priložnosti opozarjamo na širši vidik varne zdravstvene obravnave, kjer starejši v državi predstavljamo skoraj tretjino populacije in smo najštevilčnejši uporabniki zdravstvenih storitev, ne le diagnostičnih, tudi vseh drugih. In s tem hudo neposredno odvisni od zagotavljanja varnosti v zdravstvu. Ob tem želimo izpostaviti nedavno sprejeti dokument Ministrstva za zdravje (konec avgusta 2024) z naslovom Usmeritve zdravstvene politike za leto 2025 in 2026 - Smernice kot podlaga za sprejem splošnega dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsega sredstev za leto 2025. Vsebina dokumenta nas v združenju Srebrna nit zaradi zagotavljanja varnosti pacientov močno skrbi.

Nekaj naših ključnih pomislekov v zvezi z besedilom Usmeritev:

Že v Uvodu, kjer je govora o »prizadevanjih vseh deležnikov…« bi bilo med temeljnimi načeli in vrednotami (univerzalnost, dostopnost, solidarnost, enakost, nepridobitnost in učinkovitost) smiselno dodatno izpostaviti še kakovost in varnost zdravstvene obravnave, četudi sta v smernicah kasneje omenjeni.

Opozoriti želimo na pomisleke v zvezi z optimizacijo v ambulantah družinske medicine, kjer naj bi bila »v letu 2025 uvedena degresijska lestvica, ki bi motivirala posamezne time k optimalnemu opredeljevanju števila pacientov«. Kaj optimizacija pomeni v praksi? Prav tako se sprašujemo, kaj pomeni merjenje ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov za kakovostno, varno obravnavo pacientov. Pomeni to morda tudi manj preventive, diagnostike, terapije, rehabilitacije? Manj prevozov, kontrolnih pregledov? In s tem manj varnosti za paciente?

Soroden pomislek imamo pri področju (ne)dostopnosti zdravstvenih storitev, ki je že zdaj več kot zaskrbljujoča, saj se število čakajočih na vseh ravneh obravnave še naprej povečuje. Skrbijo tudi podatki, da v času epidemije povečano število storitev zdravnika družinske medicine ostaja dosegljivo le na daljavo, kar se v zadnjem času spet povečuje. V usmeritvah so pri financiranju večkrat omenjeni »racionalizacija pravic, optimiziranje dostopnosti, spodbude plačila glede na izide zdravljenja«. Zanima nas, kaj to pomeni za starejše, tudi za ljudi v zadnjem obdobju življenja. Tu ni mogoče govoriti o pozitivnih izidih zdravljenja, gre za dostojno, mirno, humano umiranje. Nikjer nista na primer omenjeni dolgotrajna in paliativna oskrba, kar nas zelo čudi.

Nikakor se ne moremo strinjati, da bi izbrani osebni zdravniki ljudi s kroničnimi bolečinami namesto na fizioterapevtsko obravnavo napotovali v centre za krepitev zdravja, kljub našemu spoštovanju dela zdravstvenih delavcev v teh centrih. Mnenja smo, da je tam varnost pacientov lahko bolj ogrožena od sedanjega načina obravnave.

Prav tako si ne predstavljamo, kaj pomeni preoblikovanje ambulant za neopredeljene v ambulante za boljšo dostopnost. Enako skeptični smo do odločitve, da se preuči možnost vzpostavitve ambulant za specializante družinske medicine z namenom izboljšanja kakovosti specializacije iz družinske medicine in povečanja zanimanja za to področje. Naj se iščejo drugi načini promocije zdravstvenih poklicev. Tudi v tem primeru ocenjujemo, da gre odločitev na račun zmanjšane varnosti pacientov.

In še dve povsem nesprejemljivi zadevi: nasprotujemo uvedbi t. i. oseb, ki nudijo laično oskrbo v skupnosti za najpogostejše kronične bolezni. Zdravstvena stroka ne more in ne sme svoje dejavnosti prepustiti laikom!

Enako nesprejemljiva nam je ideja o nacionalni platformi, namenjeni samo-triažiranju, ki bi omogočala, da pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, preveri, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku, ali pa so dovolj ukrepi samozdravljenja. Gre za nevarno, nepremišljeno, neodgovorno idejo, tudi za veliko diskriminacijo starejših, ki iz različnih razlogov platforme ne bi znali, zmogli ali hoteli uporabljati.

Naj zaključimo: v luči ozaveščanja strokovne in splošne javnosti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov kot civilno združenje, katerega glavno poslanstvo je prizadevanje za dostojno starost, opozarjamo na velike pomanjkljivosti, v nekaterih primerih celo na popolno nesprejemljivost usmeritev zdravstvene politike za naslednji dve leti.

Pozivamo odgovorne, da usmeritve zapisane v dokumentu korigirajo in da se v odločanje vključi tudi uporabnike zdravstvenih storitev.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar
Predsednica

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost vse poletje spremljamo razmere, povezane s hudo vročino in potrebno skrbjo za starejše. Glede na to, da so se v začetku poletja z opozorili oglasili nekateri zavodi (NIJZ, zdravstveni zavodi,…), ki naj bi skrbeli za zdravje prebivalstva, se nismo oglašali. A ta opozorila so bila redka, sploh pa ne ponavljajoča se, kar bi v tako hudih razmerah pričakovali.

Posebej spremljamo poročanje o situaciji v domovih starejših, kjer so bivalne razmere v tej vročini ponekod povsem nevzdržne (npr. www. Preverili smo temperature v DSO: v sobah že zjutraj 28 °Celzija - Preiskovalno.si). Tako nam sporočajo tudi nekateri svojci stanovalcev. Ob tem pa v domovih živi le slabih štiri odstotke starejših, vsi drugi so po svojih domovih, stanovanjih, marsikje… In mnogi v povsem neprimernih bivalnih pogojih, kamor javnost nima vpogleda. Do nas pridejo le informacije o posamičnih hudih primerih. Zato bi bilo nujno tako za starejše kot njihove bližnje, če jih imajo, da bi ključni odgovorni (npr. NIJZ, Ministrstvo za zdravje, drugi), stalno opozarjali, da bi tekla permanentna kampanja ozaveščanja in pomoči v času vročine. Nenazadnje bi bili te informacije in opozorila koristni tudi za vse druge prebivalce, posebej za ranljive skupine, npr. otroke, ljudi s kroničnimi obolenji, osebe z oviranostmi idr.

Srebrna nit je zadnjih letih večkrat opozarjala ne neurejeno prezračevanje (odzračevanje) v domovih starejših, še posebej v času poletne vročine in obdobju epidemije Covid – 19. Minister Mesec je takoj po nastopu funkcije, ko še ni bilo Ministrstva za solidarno prihodnost, povabil Srebrno nit na obisk v dva domova starejših v Belo Krajino in takrat obljubil, da bo v kratkem objavljen javni razpis - namensko - za ureditev prezračevanja v domovih starejših. Ko razpisa ni bilo, so nam na naše vprašanje pojasnili, da večina domov to problematiko ureja sama v okviru projektov iz sredstev REACTA in NOO, kar velja tudi za vsie nove domove.
Domovi so torej tisti, ki bi morali pripraviti projekte in konkurirati za sredstva, ki pa jih mora v večini zagotoviti ministrstvo. Ob tem pa se agonija obvladovanja vročine v domovih nadaljuje. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije iz leta 2022 je prezračevanje v celoti ustrezno urejeno le v polovici vseh domov. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost konkretnih podatkov o klimatizaciji v posameznih zavodih nimajo, odgovornost prenašajo na zavode same. Prav tako ministrstvo ne izvaja nobenega nadzora nad ustreznostjo oskrbe v času vročine, izgovarjajo se na inšpekcijske službe, a znano je, da je za domove starejših za vso državo zadolžen samo en inšpektor!
Zato apeliramo na vse socialnovarstvene zavode, ki še nimajo urejenih razmer za primerno bivanje in počutje stanovalcev (in zaposlenih), ne le poletnih, tudi skozi vse leto (odzračevanje pozimi, saj covid še ni rekel zadnje besede, bitka z virusi se bo nadaljevala), naj nemudoma najdejo sredstva, na voljo so tudi evropska, da se zadeve uredijo. Ministrstvo za solidarno prihodnost mora prevzeti odgovornost za te razmere, nenazadnje ljudje za bivanje v domovih plačujejo zelo visoke zneske.

Problemi, ki jih zaznamo v Srebrni niti v poletnih dneh v domovih starejših ali nam jih zaupajo svojci in drugi, so vezani tudi na premalo higienske obravnave, zlasti pogostnost tuširanja v vročih dneh, in premalo skrbi za vnos tekočine. Resda se stanovalcem dostavlja tekočina tudi v sobe, se pa ne prepriča, ali lahko tudi dejansko pijejo (iz različnih vzrokov); in ponekod pred peto uro popoldne že pospravijo posode. Starejši na splošno premalo pijejo, ne čutijo žeje ali pa sami tega ne zmorejo (npr. kozarec/lonček ni na dosegu). Kljub pomanjkanju kadra menimo, da bi bilo potrebno voditi tekočinsko bilanco (vnesene in izločene tekočine) ves dan, saj gre za eno vitalnih telesnih funkcij.

Zavedamo se, da moramo vsi prispevati k odgovornemu obnašanju v času vročine in zato apeliramo na vse starejše (in njihove bližnje), da se vedejo temperaturam in svojemu (zdravstvenemu) stanju primerno, se ne izpostavljajo po nepotrebnem hudi vročini, skrbijo za primerno hidracijo, ob upoštevanju svojih, tudi tekočinskih, omejitev. Voda bi morala biti na voljo povsod in spodbujanje pitja te življenjsko nujne tekočine je izjemno pomembno.

Ob tem želimo opozoriti tudi na osamljenost starejših, saj je poletni čas še posebej težak za mnoge, ko jih zaradi dopustov zapustijo svojci ali skrbniki, nekateri tudi za dalj časa, ob tem pa so starejši prepuščeni sami sebi. Ne tako redki tudi brez urejenih osnovnih življenjskih zadev, kot so oskrba s hrano, pijačo, hlajenjem prostorov, higieno. Če kdaj, so v tem času obiski patronažnih medicinskih sester še toliko bolj potrebni. Enako tudi sosedska pomoč in socialne mreže, ki žal vedno bolj usihajo.

Pozivamo Ministrstvo za solidarno prihodnost, da nemudoma začne voditi evidenco stanja v vseh domovih starejših v državi, posebej bivalnih pogojev med hudo poletno vročino (hlajenje prostorov) in možnosti preprečevanja virusnih in drugih okužb, zlasti respiratornih, v zimskem času, na katerega se je treba pripraviti zdaj (prezračevanje/odzračevanje sob) in ne, ko bodo okužbe in njihove posledice že tu.

Pozivamo Ministrstvo za zdravje in NIJZ, da nemudoma pristopita k bolj intenzivni javni kampanji ozaveščanja starejših in drugih ranljivih skupin v zvezi s poletno vročino, o samozaščitnem vedenju, dobri hidraciji, kar lahko izdatno prispeva k preprečevanju zdravstvenih zapletov, vse tja do nepotrebnih smrti, ki jih takšne razmere prinašajo.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica

Darinka Klemenc, avtorica besedila

Agust 2024

Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za infrastrukturo
Varuh človekovih pravic
Zagovornik načela enakosti

Mediji

V Ljubljani, 8. julija 2024
Javna izjava

Potreba in pravica starejših do mobilnosti

V Srebrni niti - združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo počasno, a vztrajno širjenje pojavov starizma, kar pri nas hitro sledi tujim zgledom. Gre za nenaklonjenost ljudem zaradi starosti, včasih prav sovražno nastrojenost do starejših na več področjih in s strani različnih povzročiteljev na osebni, medosebni, institucionalni, družbeni, tudi politični ravni.
Eden od bolj izpostavljenih problemov je udeležba v prometu, kjer veliko starejših voznic in voznikov poroča, da so doživeli nestrpnost s strani mlajših, ki z nepotrpežljivostjo izkazujejo nezaupanje in nestrpnost do njih kot enakovrednih udeležencev v prometu, četudi ne povzročajo zastojev in ne delajo prekrškov. Že samo «sivolasa glava« za volanom nekaterim povzroča frustracije na cesti. Ravno tako tudi vožnja po pravilih (upoštevanje omejitev hitrosti, vzdrževanje varnostne razdalje ipd.).
Odvisnost od osebnih avtomobilov in s tem povezani visoki izdatki za osebno mobilnost botrujejo ranljivosti ljudi za prevozno revščino. V Sloveniji je po ocenah približno 60.000 prevozno revnih prebivalcev, stanje pa se močno razlikuje po regijah, kakor kažejo izsledki projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji.
"Prevozna revščina je stanje, ko ima posameznik ali gospodinjstvo omejen dostop do zanj ključnih storitev in dejavnosti, ker je prevoz do njih neustrezen ali si ga težko privošči," se glasi definicija, ki so jo raziskovalci v projektu določili na podlagi obstoječe literature in reševanja problematike v EU.
Ugotovili so, da v Sloveniji približno petina prebivalcev nima ustreznega dostopa do javnega prevoza, kar pomeni, da v razdalji enega kilometra nima postajališča z vsaj zadovoljivo frekvenco voženj (vsaj osem parov ob delavnikih).
Analiza ranljivih skupin v projektu je pokazala, da je v Sloveniji veliko skupin prebivalstva z različnimi oviranostmi, ki jih slaba dostopnost do storitev močno prizadene, zlasti če nimajo svojega osebnega avtomobila. Izpostavljeni so bili starejši, invalidi, tujci, romska skupnost, pacienti in revni zaposleni, kot še posebej ranljive pa so bile med njimi prepoznane ženske. Če te osebe živijo na podeželju s slabo organiziranim javnim prevozom, se njihova ranljivost dodatno poveča, so izpostavili raziskovalci.
Ali kot družba želimo uveljavljati dolgotrajno oskrbo na način, ko starejši ostanejo čim dlje samostojni in v svojem domačem okolju?
Za samostojnost je eden bistvenih pogojev prav mobilnost. Vemo, da je v Sloveniji javni promet slabo razvit in v krajih, bolj oddaljenih od mestnih središč, ponekod sploh ni na voljo. Hkrati pa se vedno več včasih dostopnih storitev seli na splet ali pa v večje kraje. Ukinjajo se manjše trgovine, bančne in poštne poslovalnice, tudi bančni avtomati, in še bi lahko naštevali.
Predlagamo, da o pravici do mobilnosti starejših širše javno spregovorimo in jo ovrednotimo z različnih vidikov.

Posebej želimo opozoriti na podaljševanje vozniških dovoljenj starejših. Marsikomu podaljšanje vozniškega dovoljenja predstavlja velik problem. Mnogim zaradi visokih stroškov, saj je potrebno tako zdravniški pregled kot pregled pri psihologu plačati, starejši pa teh stroškov ob nizkih pokojninah ne zmorejo poravnati. Ostati brez avta pa za njih pomeni izolacijo, osamitev, manj možnosti samooskrbe, onemogočanje življenja v domačem okolju, tudi slabšanje samopodobe.

Društvo Srebrna nit predlaga, da se področje podaljševanja vozniških dovoljenj pri starejših ustrezneje uredi. Prvi nujni korak je, da bi bila zdravniški pregled in obravnava pri psihologu storitvi, ki sta plačani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Prav tako opozarjamo, da zaradi slabih izkušenj pri zdravniških pregledih in psihološki obravnavi prejemamo vse več pritožb, da so obravnave starejših neprijazne in nestrpne ter obremenjene s predsodki, kakor da je njihova vozniška zmožnost že vnaprej ovrednotena kot slabša ali neprimerna. Tudi v teh primerih gre za starizem oz. staromrzništvo.

Ne zagovarjamo podaljševanja vozniških dovoljenj brez izpolnjevanja zahtevanih pogojev, želimo le korektno, spoštljivo obravnavo starejših, ki naj jim pooblaščeni strokovnjaki enako kot ostalim prosilcem pregledajo ter ocenijo njihove telesne in duševne zmogljivosti, vendar brez stereotipne obravnave in presoje na osnovi predsodkov do starejših, s katero bi jim vnaprej odrekali vozniško usposobljenost, s tem pa omejevali samostojnost, pravico do mobilnosti in enakovredne vključenosti v družbo. Če starejšim voznikom ne bi zaračunavali potrebnih storitev, bi že samo s tem izboljšali pogoje ohranjanja njihove mobilnosti.

Mobilnost bi bilo treba zapisati kot dodatno pravico starejših v Zakon o dolgotrajni oskrbi (kot pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v 32. člen in pravico do storitev e-oskrbe v 33. člen).

Starejši želimo več preventivnih akcij policije in njene prisotnosti na avtocestah.

Pozdravljamo brezplačne IJPP vozovnice za starejše, invalide in vojne veterane.
Zelo dobrodošli so tečaji varne vožnje za starejše voznike, predavanja (spremembe cestno prometnih predpisov, komentirane vožnje, osvežitvene vožnje, predstavitve naprednih asistenčnih sistemov, …).
Vse to bi moralo biti dostopno vsem po proračunsko podprti subvencionirani dostopni ceni.

Državni zbor je letos soglasno sprejel predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine, ki predvideva, da bodo meniji v avtomobilih v slovenskem jeziku. Tako bo uporaba asistenčnih sistemov za starejše, ki jim pešata vid in/ali sluh, veliko lažja.

Poudariti velja dobre prakse v posameznih občinah, kjer s pomočjo prostovoljcev zagotavljajo prevoze starejših (Prostoferji, Sopotniki idr.), a zaenkrat je vse odvisno od dobre volje lokalnih odločevalcev, prostovoljcev in posameznega občinskega proračuna. Gre tudi za razbremenitev zdravstvene blagajne in prebivalcev s pomočjo tovrstnih prevozov, saj se zaradi neprimernih čakalnih vrst ljudje vozijo na zdravstvene preglede in posege po vsej Sloveniji.

Prihodnost starejših v Sloveniji bo odvisna od tega, koliko denarja bomo kot država iz proračuna prispevali za ta namen. Države EU v povprečju namenjajo 1,7 odstotka BDP za starejše oziroma storitve DO, Slovenija 1 odstotek. Zato moramo povečati proračunska sredstva ob drugih sistemskih virih financiranja. Tudi višja namenska povprečnina občinam, ki bo namenjena za potrebe starejših, je stvar razprave.

Najboljši način boja proti diskriminaciji starejših je krepitev pravic starejših ljudi. Starejši si zaslužijo dostojno starost in odločanje o svojem življenju. Potrebujemo Konvencijo o pravicah starejših, prav tako Srebrna nit že dlje časa poudarja, da v Sloveniji potrebujemo Varuha pravic starejših.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar
Predsednica

Ministrstvo za solidarno prihodnost
Ministrstvo za digitalizacijo
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za zdravje
Zagovornik načela enakosti
Varuh človekovih pravic

Mediji

Ljubljana, 1. julija 2024

Srebrna nit opozarja
Pasti digitalizacije in starejši
Javno pismo

Digitalizacija je močno spremenila naš svet in način življenja. In v prihodnje ga bo še bolj. Prinaša nam številne prednosti, a prav z njimi se čedalje bolj poglabljajo tudi razlike med tistimi, ki so domači z informacijsko tehnologijo, in med tistimi, ki niso. Medtem ko so mladi in mnogi v srednjih letih digitalno zasvojeni, so predvsem starejši, revnejši in neizobraženi, še globoko v analognem svetu.

Dejstvo je, da je vsak dan več storitev na voljo v digitalni obliki. V mislih imamo bančne, poštne storitve, pa e-zdravje in e-oskrbo itd. Še malo, pa si tudi vstopnice za koncert, gledališče, kino ali športno prireditev ne bo več možno kupiti na klasičen način. Isto namreč že velja pri letalskih kartah. Rezerviraš, plačaš in kupiš jih preko spleta.

Zato nas v Srebrni niti skrbi za tiste starejše, ki so informacijsko nepismeni ali slabo pismeni, enako tudi za vse, ki nimajo nikogar, ki bi jim lahko pri neizogibnih digitalnih storitvah pomagal, posebej v nujnih zadevah, kot je področje urejanja zdravstvenih zadev.
Že dalj časa govorimo, da se brez osnovnih veščin uporabe interneta ljudje ne morejo enakovredno udejstvovati v družbi, niti ne morejo dostopati do najnujnejših storitev.
Ko človek, ki ni digitalno opolnomočen, kupi mikrovalovno pečico, televizor, štedilnik, pralni ali pomivalni stroj, v trgovini največkrat ne dobi več pisnih navodil za njihovo priključitev in za uporabo. Rečejo jim, da so navodila dostopna na e-naslovu, natisnejo pa naj si jih sami. Prodajalcev ne zanima, če ima kupec doma računalnik in tiskalnik. In če zna zravnati z njima. Glavno je, da izdelek proda. »Digitalna nadutost« velja tudi pri nakupu mnogih avtomobilov. Prodajalci kupcem svetujejo, naj si tudi do 250 strani navodil natisnejo sami! In to ob prodaji avta, ki stane 30 tisoč evrov in več. Obstajajo tudi že lokali, ki ne sprejemajo gotovine. Imeti moraš bančno kartico ali plačilni program na svojem pametnem telefonu.

Ta velikokrat popolnoma nepremišljena in do uporabnikov nedostojna digitalizacija, je izziv za mnoge, še posebej za starejše. Najprej zato, ker marsikje v Sloveniji širokopasovno omrežje še ni na voljo. Veliko starejših tudi nima ne pametnega telefona, ne računalnika in ne tiskalnika. In četudi bi vse to imeli, mnogi ne znajo ravnati s temi napravami in jih digitalizacija ne zanima. Zato je nedomišljeno in nespametno govoriti, da je treba te osemdesetletnike ali devetdesetletnike digitalizirati. Nekateri se pač tega ne bodo navadili, ker ne zmorejo slediti razvoju tehnologije ali pa si tega preprosto ne želijo.

Zato v Srebrni niti vztrajamo, da je potrebno vsaj še 20 do 30 let vzporedno z izobraževanjem za digitalizacijo vsakdanjega življenja ohraniti klasično analogno poslovanje. Sicer se bodo oziroma se starejši že počutijo izključene in prezrte na domala vseh področjih. In to je lahko tudi nevarno, na primer v zdravstvu.

Pravzaprav se zaplete že pri iskanju želene telefonske številke. Papirnatih telefonskih imenikov namreč ni več, so le še v digitalni obliki. Poleg tega se še tisti, ki niso ravno računalniško nepismeni, vedno znova sprašujejo, zakaj so vsa navodila za ravnanje s tehničnimi napravami napisana tako zapleteno.

In če se dotaknemo še zdravstvenih ustanov. Domala vsaka ima svoj računalniški program in ta je pogosto neuporaben za uporabnike. Ne le za bolnike, pogosto tudi za zdravnike. Zato sprašujemo, zakaj vsa Slovenija nima enotnih in centralno vodenih ter dostopnih evidenc oz. zdravstvenega programa. Če imajo digitalno slabše pismeni ali neopismenjeni srečo, jim na pomoč priskoči kdo od mlajših sorodnikov ali prijateljev. A kar naprej prositi za pomoč
nekoga, ki zna, je pravzaprav nadležno. V enaki zagati se znajdejo tudi v primeru, ko potrebujejo zgolj nov recept. V Srebrni niti opozarjamo, da je s tem na tankem ledu varovanje osebnih, zdravstvenih in drugih podatkov, ki jih morajo starejši deliti s svojimi mlajšimi družinskimi člani oziroma tistimi, ki jim pri teh storitvah pomagajo.

Še bi lahko naštevali. O slabem javnem prevozu, ki onemogoča obisk zdravnika in lekarne, celo živilske in druge trgovine, saj trgovine v manjših krajih zapirajo po tekočem traku.
Naj končamo z mislijo: ne pozabimo, da gre za naše dedke, babice ali mame in očete. Oni so gradili svet, v katerem mi živimo. Ne pustimo jih samih in izključenih ter prikrajšanih za številne storitve, ki jim pripadajo, in to samo zato, ker niso digitalno dovolj opismenjenii.

Apeliramo na odločevalce, da naj imajo v hitenju digitalizirati prav vsa področja življenja v mislih še generacijo, ki danes šteje več kot šesto tisoč prebivalcev v državi, in se bo hitro povečevala. Že zdaj gre za skoraj tretjino vseh prebivalcev v Sloveniji. Če jih je digitalno neopismenjenih 20 do 30 odstotkov, gre za veliko množico ljudi. Ki jim nihče nima pravice odvzemati dostojanstva in kakovostnega življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Ali Sloveniji zaradi zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja res grozi nov cerkveni greh? Bomo ob večinski podpori PPKŽ večinsko nevredni ali vendar demokratično močnejši?

Na to in na še mnoge druge vsebine, tudi neverodostojne, nesprejemljive, izključevalne, se bomo odzvali v pogovoru z dddr. Andrejem Pleterskim, dr. Dušanom Kebrom in dr. Igorjem Pribacem.

Novinarska konferenca bo v torek, 4.junija, ob 11:00, uri v kavarni Pritličje (Mestni trg 2, Ljubljana).

Podrobnosti

Vabljeni na okroglo mizo o pomoči pri končanju življenja (PPKŽ), ki bo v ponedeljek, 27. 5. 2024 ob 18. uri v konferenčni dvorani M Hotela (Derčeva ulica 4, 1000 Ljubljana).

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

prek spleta Marco Cappato (nekdanji evropski poslanec, aktivist za uzakonitev PPKŽ) in v živo:

Tereza Novak, poslanka Gibanja Svoboda,

mag. Dean Premik, poslanec Gibanja Svoboda,

dr. Vesna Prijatelj, vms, univ. dipl. org. inf. (borka za pravico do PPKŽ);

prof. dddr. Andrej Pleterski, arheolog, etnolog, zgodovinar (soavtor ZPPKŽ, Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost).

Marco Cappato je nekdanji evropski poslanec, ustanovitelj in predsednik gibanja Eumans, blagajnik društva Luca Coscioni, soustanovitelj platforme Science for Democracy, aktivist za uzakonitev PPKŽ in aktivist za legalizacijo marihuane.

»Izvedel je več dejanj državljanske nepokorščine s področja drog, spolne svobode, svobode izražanja, znanstvenih raziskav in konca življenja, zaradi katerih se je soočal s sodnimi postopki, pridržanji in aretacijami, med drugim je dosegel dekriminalizacijo pomoči pri samomoru v Italiji.«

(vir: https://www.eumans.eu/who-eumans-are)

Dogodek bo moderiran in bo imel konsekutivno prevajanje iz italijanščine.

Vabljeni k udeležbi in zastavljanju vprašanj sodelujočim na okrogli mizi.

Vabljeni tudi k temu, da vabilo delite z vsemi zainteresiranimi.