Novice

V SPOMIN

VESNA MILETIĆ 1951 - 2025

Žalostni sporočamo, da je umrla, mirno za vedno zaspala na svojem domu, naša nepogrešljiva članica gospa Vesna Miletić, ki je letos dopolnila 74 let.
Naša članica je bila več kot pet let in njen prispevek k delovanju društva je bil izjemen. Čeprav se je borila z rakom, je našla moč in voljo, da je prispevala k delu Izvršnega odbora Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost.
Vesna je bila neprecenljiv vir znanja, izkušenj, modrosti, srčnosti in empatije.
Po izobrazbi pravnica je delala na različnih področjih tako v tujini kot v Sloveniji. Upokojila se je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Sistem je dobro poznala v teoriji in tudi v praksi, saj je dolga leta skrbela za mamo Majo.

Hvaležni se je bomo spominjali.

Članice in člani Društva Srebrna nit

Ministrstvo za zdravje
Dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica
UKC Ljubljana
Dr. Marko Jug, generalni direktor
Dr. Gregor Norčič, strokovni direktor
Mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra
Dominika Oroszy, pomočnica strokovnega direktorja za kakovost
Varuh človekovih pravic

Mediji

Javno pismo

Neznosne razmere na urgenci UKC Ljubljana – do kdaj še?
Prizadetih je tudi veliko starejših.

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost se soočamo z mnogimi problemi starejših, med katerimi izstopajo povezani z delovanjem zdravstvenega sistema. Poleg težav zaradi slabe dosegljivosti osebnih zdravnikov, zaradi česar smo pred kratkim predlagali povečanje glavarinskih količnikov kot eno od rešitev za povečanje dostopnosti zdravstvene obravnave, se tokrat na vas obračamo predvsem zaradi neznosnih razmer na urgenci UKC Ljubljana, ki se iz leta v leto poslabšujejo. Zato kot zagovorniki starejših apeliramo na odgovorne v UKC Ljubljana in širše, da obupne razmere začnejo urejati takoj, najprej s skrajševanjem nesprejemljivo dolgega čakanja oz. časa obravnave in z odpravljanjem nehumanih pogojev za čakajoče paciente in svojce v čakalnicah. Zagotovo je mogoče kaj izboljšati v organizaciji, procesih dela in skrajšati nesprejemljivo dolge čase zdravstvene obravnave, ki lahko trajajo tudi več kot 10, 15 ali 20 ur! Ljudje trpijo v bolečinah, mnogi higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni, prestrašeni, ne tako redko pacient, zlasti starejši, na urgentnem hodniku tudi umre. V Srebni niti spremljamo hude osebne zgodbe, veliko stisk starejših je prikazanih v medijih in družbenih omrežjih. Dejstvo, da smrt hudo bolnega na ozkem vozičku na hodniku in vsem na očeh, postaja nova normalnost, je nesprejemljivo. Kot tudi menjava plenic v prisotnosti drugih, siljenje na izločanje v plenico ali v nočno posodo sredi hodnika, izvajanje diagnostičnih in terapevtskih intervencij na hodniku ... Da neudobnih stolov in pomanjkanja (zvočne, vizualne) zasebnosti pacientov niti ne omenjamo.
Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester ali koga/česa drugega, so nesprejemljivi.
Opisane razmere so dejavniki tveganja za ogrožanje zdravja in življenja ljudi, tovrstno izvajanje zdravstvene obravnave predstavlja pogoje tako za neposredno kot sistemsko nasilje nad starejšimi in lahko vodi v pojavnost nasilja tako s strani pacientov in svojcev kot obratno, tudi s strani zdravstvenih delavcev nad pacienti in svojci.
V Srebrni niti pozivamo vodstvo UKC Ljubljana, da pristopi k reševanju neznosnih razmer na urgenci. Sistemski izgovori, da ni mogoče ničesar izboljšati, da potrebujemo regionalno bolnišnico, drugačno plačevanje storitev ZZZS, da sistem na primarni ravni ne deluje ustrezno ne smejo biti več opravičilo za vodstvo, da ne išče učinkovitih rešitev znotraj UKC Ljubljana. V sistemu zdravstvenega varstva se je v zadnjem letu in pol povečalo število zdravnikov za 300, zagotovo je del teh tudi v UKC Ljubljana. Poleg kadrovskih okrepitev spremembe v organizaciji dela pogosto ne zahtevajo več kadra, temveč je potrebno spremeniti procese zdravstvene obravnave, delovne naloge članov zdravstvenega tima in organiziranost dela. Pomembno bi bilo vedeti, kaj je UKC Ljubljana v zadnjih letih po koncu epidemije COVID-19 naredil za izboljšanje zdravstvene obravnave na urgenci, tudi z vidika zaposlenih in dostojne ter varne zdravstvene obravnave pacientov.
Posredujemo tudi več slabih izkušenj starejših pacientov in njihovih spremljevalcev, povzetih iz javno objavljenih prispevkov, dosegljivih na https://www.facebook.com/share/1AzcEh7Vbw/ in Ko sočutje izgine v čakalnici: Slovenka 13 ur s 86-letno mamo na urgenci razkriva resnico slovenskega zdravstva – Pokukaj24: Več kot le novice (18. 7. 2025)
Za menoj je težka noč ... še bolj težka za vse bolnike, v glavnini starejše … med njimi tudi moja mama, pripeljana na urgenco v Ljubljani. Množica postelj s čakajočimi bolniki in obupanimi svojci […] z mamo prideva ob petih, pred nama množica od zjutraj. Preverim število ambulant, kar štiri so, toda vrata se redko odprejo in zaprejo. Po treh urah preverim, zakaj se vrsta ne premakne. Odgovor […] čakalna doba do 20 ur, to je njihova meja normale […], ker delata le dva zdravnika. Spoštovana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predlagam vam, da v živo preizkusite to čakalno dobo … sama sem jo za dolgo celo noč oz. 13 ur s 86-letno mamo, pri čemer sem skrbela še za dva starostnika, ki s seboj nista imela svojcev. 98-letnik si je celo želel le eno - umreti. Predlagam, da ste za rešitev problema vaših »sprejemljivih« 20 ur le opazovalka dogajanja na hodniku skupaj z vodstvom UKC, […] povečati število zdravnikov na internistični urgenci. Veliko spoštovanje pa izkazujem zdravniku, ki je po 12 urah pregledoval mamo in ob tem tolažil še mene, ker sem bila na robu obupa.

Objavljeni komentarji na gornji tekst kažejo na veliko število pacientov in njihovih spremljevalcev s podobno težkimi izkušnjami. Povzemamo le nekatere, identične sporočilom, ki jih prejemamo na naslov Srebrne niti in s katerimi želimo podkrepiti zahtevo po takojšnjem začetku urejanja neznosnih razmer:

8. 2. 2024 sva s 86-letno teto na ljubljanski urgenci čakali več kot 26 ur, od tega 22 ur na stolu! Vsi so ves čas delali in zjutraj se je videlo, da so komaj pokonci. Ni problem v zdravnikih. Problem je višje, mnogo višje. (Z.J.)
Mati (90 let) na urgenci čakala 18 ur, bila polulana do glave, prosila za menjavo plenice, kje pa, kdo pa ima čas, in na hodniku pokrita samo s tanko rjuho. (L.L.)
Pred mesecem z 89-letnim očetom. To se v letu 2025 ne bi smelo dogajati! Vemo, kaj pomeni "urgenca", a smo 1000 svetlobnih let od tega. Sramota države, da osnovnih stvari preprosto NE ZNA urediti! (M.B.)
Včeraj z zelo bolnim očetom čakala 8 ur in to z napotnico. Zdravnica empatična, strokovna. Hodniki polni večinoma starejših, mnogi brez spremstva, bi lahko kakšna sestra krožila med njimi in jim lajšala neskončno čakanje, pomoč pri odhodu na WC, odejo, pijačo, prijazno besedo, tolažbo. [...] Večkrat sama ali s svojci na urgenci prebila od 8 do 24 ur (brez 24-urnega hospitala). (A.Š.)
V 30 letih se očitno na IPP ni nič spremenilo. Čakanje v nedogled, gužva, ljudje še do stranišč niso mogli. Enkrat z mamo po padcu ob 19.00 prispeli na IPP, ob 2.30 ponoči so jo sprejeli na travmatološko kliniko. Žalostno. (D.V.)
Pred dvema letoma čakala z mamo, staro 80+, od 14.00 do 4.30 zjutraj. Zelo nečloveško. (G.G.)
Pred več kot 10 leti sem s svojo 88 let staro mamo čakala na ljubljanski urgenci 23 ur, to se dogaja že dolgo. (D.S.)
To traja že leta, enake izkušnje. Vsi hodniki polni, svojci stoje, bolniki na vozičkih. Se jemlje kri, se menja plenice, vse na hodniku. Urgenca je kot poljska bolnišnica za fronto. (I.U.)
Z ženo čakala na IPP v UKC LJ 15 ur.[...] Ampak, ko je prišla na obravnavo, pa nimam žal besede, prijazni in strokovni. (N.N.)

Ljudje slabosti, tudi organizacijske, ne le vidijo in občutijo, dajejo tudi predloge za izboljšanje. Povzemamo jih le nekaj:

Povečati število vseh, ki delajo v tej verigi: zdravnikov, sester in administratorjev. (S.Ž.)
Jasno je, da bodo ljudje šli na urgenco, če vse od spodaj (primarno zdravstvo in naprej) ne štima. Nimaš osebnega zdravnika,na specialista čakaš leta, na urgenci pa dobiš »paket« pregledov iz »košarice« zdravstvenih storitev, pa še kaj več v 10 urah. Ljudje se s tem izognejo tudi plačilu pri zasebnikih in pospešijo zdravljenje za naprej, ker imajo izvide. Urgence bodo vedno polne, dokler se ne bo kaj premaknilo v osnovnem zdravstvu in naprej. (N.N.)
Treba je opozoriti na število ljudi, ki obiščejo urgenco, pa nimajo statusa urgentnosti. Čudi me, da se na te težave ne opozori malo bolj resno in javno. (N.N.)
Urgence so polne takih, ki ne pridejo do svojega zdravnika. Tako se ustvarja dolga čakalna doba. Za to obstaja triaža. (V.F.Š.)
Povečan obisk urgence pomeni tudi to, da ogromno ljudi nima osebnega zdravnika. (N.N.)
Je pa LJ veliko mesto in bi rabila 3 urgence, v vsaki 3 zdravnike. Niso krivi zdravniki, oni so prav tako žrtve sistema. Krivda je višje! Direktorji, predstojniki, ministri naj se usedejo in poiščejo rešitev! (D.B.)
Če bi zdravstvo na primarni ravni opravljalo svoje poslanstvo, bi bilo na urgencah trikrat manj pacientov. Osebje na urgencah dela s srcem in z nadčloveškimi močmi. Sistem je nekje zatajil, nekateri na urgenci v 20 do 30 urah uredijo vse, kar bi preko osebnega zdravnika (z vsemi napotnicami) v pol leta ali več. (J.P.)

In kot je še zapisano v navedenem viru: »Zdravstvo bi moralo temeljiti na sočutju, a ta vrednota v praksi pogosto izpuhti tam, kjer bi jo najbolj potrebovali: na urgenci. Zdravstveni sistem, ki ne more zagotoviti osnovne oskrbe najranljivejšim, tako da ohrani tudi njihovo najosnovnejše človeško dostojanstvo, nujno potrebuje prenovo.«
Skrajni čas je, da se od besed in pisem preide k dejanjem. Zato v luči izboljšav dela v urgentnih centrih, zlasti v UKC Ljubljana, ponovno pozivamo k dvigu glavarinskih količnikov izbranih osebnih zdravnikov kot enemu od nujnih pogojev, da se urgentne centre razbremeni nenujnih pacientov, tudi starejših. Prav tako naj se nujno povečajo kapacitete urgentne službe z dodatnimi ekipami, treba je vključiti tudi zasebnike s koncesijo. Morda je potrebno evalvirati ustreznost triažiranja ob vstopu v sistem, da se zagotovi izboljšanje humanosti postopkov zdravstvene obravnave, saj sedaj čakajo vsi, tisti, ki urgenco potrebujejo, in tisti, ki je ne.

Naše poglede, vključno s pobudami za rešitve nekaterih problemov, želimo predstaviti tudi ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel. Pričakujemo, da se ministrica odzove na našo prošnjo za neposredni razgovor, za kar smo zaprosili že pred dvema mesecema in prošnjo ponavljamo v tem zapisu.
V Srebrni niti bomo stanje na urgencah spremljali naprej. Tokrat apeliramo na UKC Ljubljana, da seznanjajo javnost o izvedenih in načrtovanih izboljšavah. Ko bomo prejeli na svoje pismo njihov odgovor, ga bomo javno objavili.

S spoštovanjem,

Društvo Srebrna nit - Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica

V Ljubljani, 25. julija 2025

Javna izjava

Srebrna nit ob vložitvi podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Le dan po dokončni potrditvi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) v Državnem zboru RS koalicija nasprotnikov njegove uveljavitve napenja mišice in napoveduje, da nas bo še letos vnovič poslala na volišča, da se o njem odločimo.
Kot da zmaga podpornikov zakona na posvetovalnem referendumu za deset odstotnih točk ni bila dovolj prepričljiva in ne bi potrdila izidov vseh javnomennjskih raziskav o tem vprašanju v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Kot da ne bi imeli za seboj že več kot šest let javne razprave o tem vprašanju. Rezultat teh razprav je po ugotovitvah najuglednejše slovenske javnomenjske raziskave Slovensko javno mnenje, da je velika večina respondentov že jasno opredeljena: večina za, manjšina proti. Kot da v sprejeto zakonsko besedilo ne bi vnesli nekaterih pomembnih pripomb njegovih nasprotnikov – evtanazija, ki je tako motila nekatere, je iz besedila umaknjena, a ti, ki so ji prej tako živo nasprotovali, zdaj njenega umika sploh ne opazijo... Kot da po Švici, Belgiji, Nizozemski, Luxemburgu, Španiji, Portugalski in Avstriji na pot uzakonitve pravice do izbire ob koncu življenja v zadnjem letu dni ne bi stopile tudi Francija, Združeno kraljestvo, Italija... Kot da bi pozabili na podporo paliativni oskrbi in davkoplačevalski denar raje zapravljajo za nekaj, o čemer smo že odločali.
Zakaj nasprotniki poskušajo ustaviti ZPPKŽ še z zakonodajnim referendumom?
En možni odgovor se glasi, da je ZPPKŽ, ki že dolgo uveljavljeno pravico do izbire glede neželene nosečnosti uzakonja tudi glede konca življenja, trn v peti tistim, ki si želijo še naprej vsem zapovedovati dolžnost, da naj živijo do naravne smrti, tudi če je njihovo življenje eno samo hudo trpljenje. Ta zakon je ključna postavka v ideološkem spopadu med demokracijo in avtokracijo, ki ga nasprotniki zakona nikakor nočejo izgubiti. Kako zelo pomemben je, dokazujejo podtikanja, ki jih uporabljajo že v poimenovanju »Proti zastrupitvam bolnih in starejših«.
Drugi odgovor se glasi, da je to nagajanje hkrati orodje, ki služi še nečemu drugemu. Z odlaganjem konca postopka o ZPPKŽ v resnici želijo preprečiti sprejem vrste zakonov o zdravstveni dejavnosti, ki že pripravljeni čakajo, da bi bili vloženi v postopek, vendar to po poslovniku ni mogoče, dokler zakoni, ki urejajo isto materijo, svoje parlamentarne poti niso v celoti zaključili. Razpis referenduma bi tako odložil ali celo preprečil sprejem nekaterih zakonov o zdravstvu. Upajo, da bi na ta način lahko poudarjali, da je zdravstvena reforma, ki jo je ta vlada obljubila, ostala v povojih in je namesto nje ponujena le pomoč pri samousmrtitvi.
Oba razloga za nasprotovanje se ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta. V društvu Srebrna nit bomo še naprej zagovarjali demokracijo, dostojanstvo in pravico do svobodne izbire. Prepričani smo, da bodo volivke in volivci, ki jih nasprotniki ZPPKŽ odkrito podcenjujejo in se tudi norčujejo iz njihove že sprejete odočitve, na referendumu pokazali svojo voljo in zakon potrdili.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

V Ljubljani, 24. julija 2025

Javna izjava

Zahvala ob sprejemu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Po današnjem glasovanju Državnega zbora, ki je razveljavilo odložilni veto Državnega sveta na Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), je zakonodajna pot tega zakona končana. Njegov sprejem je pomemben korak k priznanju osnovne človekove pravice, da lahko posameznik, ki trpi za neozdravljivo boleznijo in doživlja hudo, neznosno trpljenje, odloča o lastnem dostojanstvu tudi ob koncu življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je ponosno, da je uspelo s pogumom, strokovnostjo in vztrajnostjo z argumenti prepričati poslanke in poslance državnega zbora, da so zakon z dvakratnim glasovanjem potrdili. Hvala vsem, ki so prisluhnili argumentom stroke, civilne družbe in vseh državljank in državljanov, ki si želijo človeka vredne obravnave tudi v najtežjih trenutkih življenja.

V času, ko nasprotniki zakona širijo neresnice in strašijo z izmišljenimi scenariji, želimo jasno poudariti, da zakon vsebuje ustrezne in pretehtane varovalke, ki onemogočajo zlorabe. Postopki so strogi, večstopenjski, nadzorovani s strani zdravniške in pravne stroke ter vključujejo premišljeno odločanje posameznika v stanju popolnega zavedanja osebne odločitve.

Podobne zakone ima že več evropskih držav – med njimi Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija, Avstrija – in nobena od njih ne beleži sistemskih zlorab. Ravno nasprotno – zakoni delujejo kot človekov ščit pred trpljenjem in spoštujejo dostojanstvo življenja do njegovega konca. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni zakon smrti – je zakon sočutja, svobode in človekovega dostojanstva.

Za vse pobudnike in podpornike tega zakona bi bil današnji dan lahko zaključek dolgoletne poti njegovega nastajanja. A pred njegovo uveljavitvijo je nova ovira. Nasprotniki pravice do izbire ob koncu življenja o njem napovedujejo zakonodajni referendum.

Zato v Srebrni niti že zdaj opozarjamo vse, ki si prizadevajo za uveljavitev pravice do izbire ob koncu življenja, da je odločilna bitka zanjo še pred nami. Če na zakonodajnem referendumu, v primeru da bo njegova izvedba dovoljena, sprejeti zakon ne bi bil potrjen, kljub že izraženi podpori na posvetovalnem referendumu te pravice preprosto ne bomo imeli – morda še dolgo ne.

V tem primeru bo od vseh nas ponovno odvisno, da s svojo udeležbo in oddanim glasom v podporo ZPPKŽ na zakonodajnem referendumu ponovno pokažemo, koliko nam pomeni pravica do izbire ob koncu življenja.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

Ljubljana, 2. julij 2025

Javno pismo
Srebrna nit tudi letos opozarja: poletna vročina in skrb za starejše

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost vsako poletje spremljamo razmere, povezane z vročino in potrebno skrbjo za starejše. Pridružujemo se več zavodom, zdravstvenim in podnebnim strokovnjakom (NIJZ, zdravstveni zavodi, meteorologi, …), da je letošnjo napoved, in tudi že prvi vročinski val, potrebno jemati zelo resno. Vsa Evropa je zavita v vročinski plašč, česar pri nas še nismo doživeli, z vsemi posledicami, posebej za ranljive skupine, kamor spadajo tudi starejši.
Ena od velikih težav je pregrevanje stavb, ko lahko pride do zdravstvenih težav ne le podnevi, ampak tudi v nočnem času (dehidracija v spanju), ki so lahko celo smrtne. K pregrevanju prispeva tudi napačno ravnanje, ker smo navajeni v vročini odpirati okna, namesto zapiranja čez dan ter jutranjega in večernega zračenja. Zato je nujno s temi navodili v široko zastavljenih akcijah nenehno seznanjati vse, starejše pa še posebej.
V nekaterih domovih starejših so bivalne razmere v vročini še vedno nevzdržne, kar nam vsako leto poročajo sorodniki stanovalcev. Tudi pomanjkanje negovalnega osebja zmanjšuje primerno skrb za stanovalce (zračenje, preskrba s tekočino, menjava inkontinenčnih pripomočkov, pogostnost tuširanja). Kljub pomanjkanju kadra bi bilo nujno voditi tekočinsko bilanco (vnesene in izločene tekočine) ves dan, saj gre za eno vitalnih telesnih funkcij.
A v domovih starejših živi manj kot štiri odstotke starejših, v razmere ljudi, ki živijo v domačem okolju, pa niti javnost niti stroka nimata vpogleda. Zaradi toplotnega otoka je še posebej izpostavljeno prebivalstvo v Ljubljani in še katerem večjem mestu. Elektroenergetski sistem je v vročini ranljiv in zanašanje le na klimatske naprave ni idealna rešitev. Odpiranje oken je smiselno, če je zunaj hladneje kot znotraj. Bivalne prostore pa je potrebno kratkotrajno prezračiti tudi sredi dneva zaradi izpustov škodljivih snovi.

Apeliramo na socialnovarstvene zavode, ki še nimajo primerno urejenih razmer za bivanje stanovalcev (in zaposlenih), ne le poleti, tudi skozi vse leto (odzračevanje pozimi), naj - kolikor je mogoče - uredijo bivalne razmere.
K odgovornemu ravnanju v času vročine moramo prispevati vsi: apeliramo na starejše (in njihove bližnje), da se vedejo temperaturam in svojemu (zdravstvenemu) stanju primerno, se ne izpostavljajo po nepotrebnem hudi vročini, skrbijo za primerno hidracijo, ob upoštevanju svojih zdravstvenih, tudi tekočinskih, omejitev. Voda bi morala biti na voljo povsod, spodbujanje pitja je izjemno pomembno.
Priporočeno je, da ima vsako gospodinjstvo v stanovanju tudi termometer, zunanja temperatura je tudi na telefonu. Najbolj kritično je kuhanje na plin, pri čemer nastajajo zelo škodljive emisije dušikovih oksidov.

Opozoriti želimo tudi na osamljenost starejših, saj je poletni čas posebej težak za mnoge izmed njih, ko jih zaradi počitnic zapustijo svojci ali skrbniki, nekateri tudi za dalj časa, in so bolj kot sicer prepuščeni samim sebi. Nekateri tudi brez urejenih osnovnih življenjskih potreb, kot so oskrba s hrano, pijačo, hlajenjem prostorov, higieno. Če kdaj, so v tem času obiski patronažnih medicinskih sester toliko bolj potrebni. Enako tudi sosedska pomoč in socialne mreže, ki žal vse bolj usihajo.
Povzemamo nekaj navodil NIJZ:
Posebej občutljive skupine starejših so:
• bolniki: z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. osebe s srčno žilnimi obolenji, obolenji dihal, s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, nepokretni, bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• prebivalci s socialno-ekonomskimi problemi (ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani s slabšim dostopom do zdravstvene oskrbe),
• dodatno izpostavljeni (npr. onesnaženemu zraku), ki imajo slabše bivalne pogoje: bivanje v podstrešnih stanovanjih, v nehlajenih, slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih; delavci, posebej tisti, ki delajo na prostem (npr. vrtičkarji), tudi popotniki, begunci…
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroča različne zdravstvene težave in pregretje telesa, med drugim dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap, poslabšanje obstoječih (kroničnih) bolezni.
Kako preprečujemo in omilimo obremenitve telesa s toploto?
- Zmanjšajmo izpostavljenost vročini: se umaknemo v SENCO, v naravo ali HLADNEJŠE PROSTORE,
- FIZIČNO AKTIVNOST na prostem omejimo na jutranje in večerne ure,
- uživajmo LAHKO HRANO in v manjših obrokih,
- telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro OBLAČIL, z zadostnim uživanjem TEKOČIN.
Pomagajmo drugim:
- bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri OGROŽENIH osebah,
- NIKOLI ne puščajmo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu,
- ob PREGRETJU osebo umaknemo na hladno (v senco, v hladnejši prostor),
- v primeru vročinske KAPI takoj pokličemo ZDRAVSTVENO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo piti tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo sami ali naši bližnji neobičajne težave, ki ne minejo ali se povečujejo.

Ne pozabimo:
- na zaščito pred SONCEM, med 10. in 17. uro poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo, s faktorjem najmanj 30. Zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (obraz, uhlji, hrbtišča rok),
- zaščitimo se tudi pred PIKI INSEKTOV (mušicami, komarji, klopi itd.),
- v vročini se HRANA hitreje kvari, zato z njo ravnajmo pravilno,
- ZDRAVILA shranjujmo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika,

V Srebrni niti priporočamo, da pristojna ministrstva in drugi odgovorni vodijo še bolj intenzivno javno kampanjo ozaveščanja starejših in drugih ranljivih skupin z vsakodnevnim opozarjanjem v zvezi s poletno vročino, samozaščitnim vedenjem, dobro hidracijo, kar lahko izdatno prispeva k preprečevanju zdravstvenih zapletov, vse tja do nepotrebnih smrti, ki jih takšne razmere prinašajo. Posebej naprošamo medije, ki dosegajo širok krog javnosti, da v svojih prispevkih namenijo ustrezno pozornost naslovljeni problematiki.
Vsem želimo varno, zdravo, ne prevroče, ampak ravno prav toplo poletje.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

LJUBLJANA, 11. junij 2025 - Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije ponovno pozivajo Vlado RS, Ministrstvo za solidarno prihodnost in poslance Državnega zbora, da še pred začetkom izvajanja ključnih pravic iz novega sistema dolgotrajne oskrbe, kot sta dolgotrajna oskrba na domu in dolgotrajna oskrba v instituciji, zagotovijo dostojnejše plačilo zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Nizke plače in posledična kadrovska podhranjenost namreč ogrožajo uvedbo novega sistema dolgotrajne oskrbe, zaradi česar se bodo uporabniki kljub plačevanju novega prispevka soočali s čakalnimi vrstami in pravicami, ki bodo zgolj mrtva črka na papirju. Do sedaj sprejeti vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske krize ne zadostujejo in izvajalcem ne omogočajo niti uspešnega zadržanja obstoječih, kaj šele privabljanja novih zaposlenih, ki bodo ključni za izvajanje novih storitev.

Velika reforma, a z ogroženo izvedbo

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših in najpomembnejših reform na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjem obdobju. Uvedba vsakega novega sistema zahteva celovit pristop, pogoje za uvedbo in izvajanje novih storitev, postavitev jasnih standardov in kadrovskih normativov, tehnološke spremembe (vzpostavitev informacijske podpore) ter organizacijo izvajanja oskrbe na terenu. Vse to predstavlja velik strokovni, organizacijski in čustveni napor za zaposlene, ki so vsak dan v neposrednem stiku z uporabniki. A uvedba novega sistema poteka v razmerah, v katerih se izvajalci že leta soočajo s hudo kadrovsko krizo, ki ogroža dostopnost in kakovost oskrbe.

Zahtevamo ukrepanja: 20-odstotni dodatek na plače

Od Vlade RS zato zahtevamo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. S tem bi izvajalcem v ključnem trenutku ob prehodu na nov sistem omogočili, da bi lahko sploh obdržali obstoječe in privabili dodatne delavce, nujne za vzpostavitev storitev dolgotrajne oskrbe.

Če država ne bo zagotovila ustreznih kadrovskih rešitev, obstaja resna nevarnost, da izvajalci zaradi pomanjkanja kadra uporabnikom ne bodo mogli zagotavljati pravic v obsegu, ki jim po Zakonu o dolgotrajni oskrbi pripadajo, oziroma bodo uporabniki namesto storitev prejeli le denarni prejemek, pomoč pa si bodo morali organizirati sami – pogosto na sivem ali celo črnem trgu, kjer kakovost in varnost nista zagotovljeni.

Dosedanji vladni ukrepi za izboljšanje kadrovske problematike nezadostni

Eden takšnih je nedavno predstavljeni dodatek za neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, kjer kljub zatrjevanju odgovornih ne gre za nov dodatek, temveč zgolj za širitev kroga upravičencev. Povprečna višina tega dodatka znaša zgolj približno 35 evrov mesečno, kar ne prispeva bistveno k dvigu veljave poklicev v socialnem varstvu.

Prav tako kadrovske krize v panogi dolgotrajne oskrbe ni mogoče reševati z nekaterimi predlogi, ki jih dobivajo vodstva zavodov – na primer s pogostejšim izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela, ki dejansko ne pomeni višjih osnovnih plač, temveč od že preobremenjenih delavcev zahteva, da za boljše plačilo opravijo še več dela. Podobno velja za pozive k uporabi možnosti podeljevanja dodatnih plačnih razredov po 22. členu Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ni sistemska rešitev, saj jo lahko direktorji uporabijo le za največ 10 odstotkov zaposlenih. To med zaposlenimi ustvarja občutek neenakosti, napetosti in razočaranja, saj vsi opravljajo zahtevno delo, a so različno obravnavani. A tudi tisti, ki dodatek prejmejo, učinkov ne občutijo takoj, saj se izplačila uvajajo postopno do leta 2028.

Če želimo resnično izboljšati razmere tako za uporabnike dolgotrajne oskrbe kot delavce, ki te storitve izvajajo, potrebujemo sistemske ukrepe in pravično plačno ureditev, ne pa zasilnih rešitev, ki ustvarjajo predvsem neenakosti med delavci in še povečujejo nezadovoljstvo.

Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:

Denis Sahernik, sekretar

Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Frančiška Ćetković, predsednica

Za Socialno zbornico Slovenije:

Suzi Kvas, prof., generalna sekretarka

Za Srebrno nit – Združenje za dostojno starost:
mag. Irena Žagar, predsednica

Za Zbornico – Zvezo: 
Anita Prelec, predsednica

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije:
Zdenka Jan, predsednica