Colors: Purple Color

Spoštovani,

Če prebivate v Ljubljani v večstanovanjski stavbi (več kot 8 stanovanj), vas vabimo k izpolnjevanju ankete o življenju v času korona krize. Anketa je anonimna, vzela vam bo približno 10 minut, najdete in izpolnite jo tukaj: https://www.1ka.si/a/279782.

Z anketo želimo ugotoviti, kako so stanovalci v večstanovanjskih stavbah doživljali in preživljali izzive, ki jih je prinesla epidemija in kako so se v tem kriznem času pokazali sosedski odnosi - kot vir opore in solidarnosti, ali nemara kot vir negotovosti in napetosti.

Medsosedske odnose smo na Centru za proučevanje družbene blaginje Fakultete za družbene raziskovali že prej, toda zdaj se soočamo z novim in neznanim pojavom. Zato vam bomo za izpolnjevanje ankete še posebej hvaležni, hvaležni pa vam bodo tudi tisti, ki bodo lahko v časopisih izvedeli ugotovitve raziskave. Da bi dosegli čim širši krog izkušenj s korono, vas prosimo, delite ta poziv naprej preko svojih povezav. Ljudem, ki so anketo testno preizkusili, se je zdela zanimiva in lahka.

V primeru podvajanja poziva se opravičujemo.

 

dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica/senior researcher
Predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje / Head of the Centre for welfare studies
Fakulteta za družbene vede / Faculty of Social Sciences
Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana
Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Tel: 01 5805 222
www.fdv.uni-lj.si
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Predsednik vlade RS
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister za zdravje
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Varuh človekovih pravic
Mediji

Kaj moramo narediti, da se v prihodnji epidemiji ne bo ponovila težka situacija v domovih starejših 

Domovi starejših v Sloveniji so se dobro odrezali v času epidemije, na katero nihče ni bil  pripravljen in je za vse predstavljala svojevrsten izziv. Brez ustrezne zaščitne opreme, brez zadostnega števila kadrov, brez dovolj znanj o spopadanju z epidemijo in največkrat s številnimi zapoznelimi navodili so zaposleni v njih opravili izjemno delo. Vsem velika zahvala.

A ob težavah, ki so se pojavljale, je jasno, da  je bila deljena skrb za domove starejših med Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti slaba in je povzročala neučinkovitost sistema kot celote.

Slaba povezanost ni nič novega. Nezadostna skrb in slabo sodelovanje med obema resorjema  se kaže že v zadnjih dvajsetih letih. To je bil čas, ko je bila sociala podvržena trgu in zasebnim interesom in je država opustila naloge, ki jih ji nalaga ustava, zdravstvo pa ni dovolj pokrivalo potreb zdravstvene oskrbe stanovalcev. Zato v času epidemije ni bila zagotovljena kakovostna in varna oskrba starejših v domovih.

Kadrovska podhranjenost – neustrezni normativi na področju zdravstvene in socialne oskrbe - je med epidemijo zaposlene v domovih pripeljala do roba zmogljivosti in ogrožena so bila življenja stanovalcev. Prav v domovih je bila umrljivost najvišja, da zmanjšanja vseh drugih storitev za stanovalce ne omenjamo; teh tudi ne bo mogoče nadoknaditi. 

In čeprav je bilo med epidemijo še manj osebja, pristojni ministri niso z odloki napotili v domove starejših dodatnih kadrov, čeprav jih je bilo zaradi ustavitve zdravstvenega in izobraževalnega sistema zares veliko na čakanju doma. Pristojni ministrstvi za domove nista zagotovili zadostne in ustrezne zaščitne opreme. Verjetno so bile narejene strokovne napake v zvezi s testiranji in izolacijami tako zaposlenih kot stanovalcev domov.

Čeprav Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, hospitalizirani, obstajajo informacije o triažiranju oskrbovancev domov, ko je »konzilij na podlagi kartotek« vnaprej odločil, kdo ne bo deležen  zdravljenja v bolnišnici (tako so bolni ostajali v domovih) in kdo bo ostal v paliativni oskrbi brez soglasja posameznika oziroma njegovih bližnjih. Nenadno poslabšanje bolezni zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Tega zdravniki v DSO praviloma niso odredili, saj so imeli drugačna navodila in so bili zdravniki prisotni le po nekaj ur na dan. 

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da ne more v vseh domovih zagotoviti izolacije in drugih razmer, ki jih zahteva Zakon o nalezljivih boleznih, zato zahtevajo, da se vse bolne s potrjenim korona virusom popolnoma osami – izolira v posebej za to določenih ustanovah. Srebrna nit se tem zahtevam v celoti pridružuje.

Od 96 umrlih zaradi COVID – 19 je kar 70 stanovalcev domov starejših. Podatka, koliko jih je umrlo v bolnišnicah in koliko v domovih starejših, nam ni uspelo pridobiti, a verjetno jih je v bolnišnicah umrlo manj kot 10.

Še danes se v DSO v Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah in tudi drugod srečujejo z zelo hudimi kadrovskimi težavami. Študenti zdravstvene nege in medicine rešujejo kritično situacijo zaradi pomanjkanja osebja, kar je ob prostih kadrovskih virih v času, ko mnogi zavodi niso delali, nesprejemljivo, neetično in zakonsko sporno.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združeni narodi (UN) te dni opozarjajo na preprečevanje diskriminacije pri zdravstveni obravnavi starejših v času COVID-19. Tudi predsednik Komisije RS za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč je na novinarski konferenci 29. 4. 2020 dejal, da so stanovalci v domovih starejših pri nas diskriminirani, ker nimajo zagotovljenega osebnega družinskega zdravnika glede na potrebe, ker Slovenija nima geriatrije in geriatričnih bolnišnic, pa tudi paliativna oskrba ni v zadostni meri zagotovljena vsem, ki jo v domovih starejših in drugod potrebujejo.

Ugotavljamo, da je v času epidemije prihajalo do kršitve človekovih pravic (pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe itd.) najbolj ranljivih in do diskriminacije starejših, kar je nedopustno in ni v skladu z vladavino prava  (notranjega - ustava in mednarodnega prava), niti z zavezanostjo Slovenije za spoštovanje nedeljivih univerzalnih človekovih pravic vseh ljudi. V diskriminatorni in povsem neprimerni obravnavi ljudi v domovih za starejše prepoznavamo znake, ki lahko vodijo do hudodelstev zoper človečnost v ne vojnem času. Nujno je treba preprečiti nadaljevanje take prakse.

Zato pozivamo odgovorne (še posebej obe resorni ministrstvi), da nemudoma pričnejo s konkretnimi aktivnostmi za izboljšanje stanja v domovih starejših: potrditev kadrovskih normativov tako za zdravstveno nego kot za oskrbo, financiranje več zdravstvenih storitev, ustrezno plačilo zaposlenih; ustanovitev samostojnega ministrstva za starejše; zagotovitev novih kapacitet v negovalnih bolnišnicah in sodobnih oblikah domov za starejše; takojšne sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi; redni in izredni sistemski strokovni nadzori; nadzor nad cenami in zmanjševanje in odprava starizma ter nasilja nad starejšimi na vseh ravneh. 

Pričakujemo umik spornih priporočil Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino (16. 3. 2020) in Predlog ukrepov v socialnovarstvenih zavodih … MDDSZEM (18. 3. 2020) in tistih priporočil, ki narekujejo zdravljenje bolnih s korona virusom v domovih starejših.

Pričakujemo poročila o izvajanju ukrepov, ki jih je naložila revizija Računskega sodišča iz leta 2019.

Odgovore na naše pobude pričakujemo v roku 14 dni, o čemer bomo obveščali tudi javnost in po potrebi komisarko Sveta Evrope za človekove pravice gospo Dunjo Mijatović. Do sedaj na vsa javna pisma nismo prejeli nobenega odgovora z obeh pristojnih ministrstev, kar kaže na svojevrstni odnos odločevalcev do civilne družbe. Prejeli smo le odgovor MNZ v zvezi z nakupovalnim časom za starejše …

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

 

Spoštovani,

čas, ki nam preprečuje življenje, kot smo ga bili vajeni pred epidemijo koronavirusa, poskušamo ublažiti tudi kulturno-umetniške ustanove po svetu in doma. Tudi v SNG Drama Ljubljana želimo prispevati, da kot posamezniki in družba v teh izrednih časih ne izgubimo veselja in utehe, ki nam jih sicer daje stik z (gledališko) umetnostjo in kulturo.

Še posebej pa se zavedamo težkih okoliščin, v katerih so se znašli najranljivejši člani naše družbe. Zato smo pripravili novo umetniško platformo »Drama bere za ranljive skupine«, s katero upamo, da bodo naša branja našla pot tudi do njih in jim nudila umetniško uteho.

Igralke in igralci našega gledališča ustvarjajo v teh dneh doma, kjer pripravljajo zvočne posnetke slovenske in svetovne poezije, pripovedk, zgodb in drugih besedil, ki bi vam jih želeli poslati v poslušanje.
Morda jih lahko posredujete vašim članom, da prisluhnejo lepi slovenski besedi.

Seznam prispevkov, ki ga bomo seveda sproti dopolnjevali, lahko najdete na tej povezavi:
https://www.drama.si/o-drami/druzbena_odgovornost/drama-bere-za-ranljive-skupine

Za več informacij me lahko pokličete na številko 041 522 018 ali mi pišete na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.


Veseli bomo vašega odziva in predlogov.

Naj nas v teh dneh povezuje in razveseljuje tudi lepa umetniška beseda.

 

Lep dan vam želimo,
Gaja Pöschl in SNG Drama Ljubljana

V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost želimo ob 29. aprilu - dnevu Evropske medgeneracijske solidarnosti opozoriti na aktualno dogajanje v R Sloveniji, vezano na epidemijo s coronavirusom na področju skrbi za starejše. V Sloveniji se prebivalstvo stara najhitreje v Evropi. Epidemija je močno zaznamovala tudi medgeneracijsko solidarnost, na primer:

1) Zaradi ukrepa vlade - prepovedi prehajanja med občinami - so onemogočeni družinska in prijateljska pomoč in socialni stiki med ljudmi. Veliko starejših je v zadnjem mesecu namreč potrebovalo pomoč mlajših ali prijateljev, kar zaradi prepovedi ni bilo izvedljivo.

2) Zaradi neprimerne obravnave v trgovinah, kjer so bili starejši omejeni pri nakupovanju na vsega skupaj tri ure dnevno in celo ob legitimiranju pri vstopu, smo bili priča nedopustni diskriminaciji starejših.
.
3) Starejši v domovih so že dva meseca brez osebnih stikov s svojimi najbližjimi. Razumemo, da je bil ukrep uveden zaradi njihove zaščite. A pričakujemo, da se v domovih starejših ob zniževanju ukrepov čim prej omogočijo obiski »v živo« (npr. na zelenicah domov).

4) Najhujša krivica, ki se je zgodila v času epidemije stanovalcem v domovih, so bili številni okuženi in tudi (pre)številni smrtni primeri, saj se zdravstvena politika ni odločila za premestitev obolelih v bolnišnice, ki so imele dovolj kapacitet, temveč so jih pustili v domovih, kljub temu, da zakon in pravilnik o nalezljivih boleznih zapoveduje izolacijo v zdravstveni ustanovi. Razlika v obravnavi starejših v primerjavi z drugimi državljani pomeni hudo diskriminacijo in tudi hud udarec medgeneracijski solidarnosti.

5) Pričakujemo, da Vlada nemudoma zagotovi vsem zaposlenim, ki predano delajo v domovih starejših, vse pripadajoče krizne dodatke iz proračuna in z inšpekcijami ter strokovnimi nadzori preveri, kako so domovi začeli izvajati storitve, ki so jih zaradi epidemije morali opustili in kako so dvignili cene storitev v marcu oziroma aprilu.

Ostanimo zdravi in solidarni!

 

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

DOVOLJ JE…

 

- Dovolj je poročil v katerih »z olajšanjem« poročajo:

»..da so nove primere okuženih zabeležili le v domovih za starejše občane (DSO).«

Sprašujem se kakšna družba smo postali? Družba egoistov, ki pozabljajo, da se bodo tudi oni postarali, ki pozabljajo, da tudi starejši radi živijo, da jim je življenje dragoceno.

- Dovolj je strokovnih komentarjev epidemiologov, infektologov, zdravnikov, ki so pozabili, da je zdravje stanje popolne telesne, duševne in družbene blaginje in ne samo odsotnost bolezni ali okvare. (Ker imam tudi jaz nekaj zdravstvene izobrazbe, sem se definicijo v času šolanja morala naučiti na pamet.)

Spoštujem njihovo delo in do določene mere razumem njihove odločitve.

- Dovolj je, da se ne sliši glasov stanovalcev DSO-jev, ki so že skoraj dva meseca dobesedno zaprti v domovih. S tem pismom želim postati glas svojega očeta, ki je že od 6. marca zaradi odločitev drugih, povsem ločen od svojcev. Oče ima demenco in je zelo omejen v besedni komunikaciji. Odgovorni v domu bodo odvrnili, da nam omogočajo stike preko videoklicev.

- Dovolj je sprenevedanja odgovornih. Realnost v tržiškem domu je taka, da so videoklici omogočeni le v dopoldanskem času od 8. do 13.00. Za vikende in praznike pa niso omogočeni. Ostali družinski člani so v službi. Brat se javlja iz službe!!

Če hočemo slišati očeta za vikend ali za praznike, smo, dobesedno, odvisni od dobre volje zaposlenih.

- Dovolj mi je neprestanega pisanja odgovornim v dom, telefonarjenja, ko želimo informacije o stanju našega očeta.

Poudarjam, da so prijazni, da poskušajo storiti kar največ. Vsi pa dobro vemo, da realnost ni čisto taka kot jo ti prikazujejo v medijih.

Zahvaljujem se vsem srčnim negovalcem, gospodinjam, tehničnim delavcem, kuharicam, medicinskim sestram, tehnikom, delovnim terapevtom, fizioterapevtom. A, svojci pa vemo in čutimo, da so zaposleni »samo ljudje«, različni, eni bolj, drugi manj zavzeti za delo s starejšimi.

- Zato je dovolj dejstva, da smo pogosto odvisni od dobre volje zaposlenega, ki se bo oglasil na telefon, ko kličemo, ker nas zanima kako je z zdravstvenim in psihičnim stanjem našega svojca.

- Dovolj je poročil DSO-jev, da nimajo okuženih s COVID-om. Pozabljajo pa na vsa ostala zdravstvena stanja stanovalcev, prepogosto pozabljajo obveščati svojce in še in še.

- Dovolj je sprenevedanja institucij Varuha človekovih pravic, Varuha pacientovih pravic, društev upokojencev, Stranke upokojencev, Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, Ministrstva za zdravje… .

Čas je, da poskrbijo za to, da se stanovalcem DSO-jev omogoči stik s svojci. (Ne samo takrat, ko bodo že na smrtni postelji!!)

Če nimajo nobenih idej jih ponujam nekaj: srečanja v parkih domov na varni razdalji, za zaščitnimi kabinami (v trgovinah jih imajo), omejeni stiki na enega obiskovalca, lahko preverjajo temperaturo obiskovalcev.

- Res je dovolj prikrite diskriminacije stanovalcev DSO-jev.

 

IN NAJ MI NA TO PISMO GOVOREC, KI JE CELO ZDRAVNIK, NE ODGOVORI, DA NAJ OČETA VZAMEMO DOMOV.

 

Sem učiteljica, ki dela na domu.
Poleg tega pa družinski člani skrbimo še za skoraj nepokretno, ostarelo mamo.

Zato pišem odgovornim.
Pišem pa tudi medijem, da prenesejo glas mojega dragega očeta Karla, in vseh stanovalcev domov starostnikov in njihovih svojcev, v to našo Slovenijo in svet.

 

 

 

Romana Turk,

Pismo podpisujeta še Aleš Leitinger (sin) in Maruša Turk (vnukinja).

V sodelovanju s strokovno javnostjo na ARS - 3. programu Radia Slovenija oblikovan nov program za starostnike, še posebej tiste v domovih za starejše

 

Spoštovani!

Oblikovati programski sklop z mislijo na starostnike, še posebej tiste v domovih za starejše, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, je bila želja, ki je povezala strokovnjake z različnih področij in ustvarjalce programa Ars. Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje so skupaj zasnovali novo glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«

Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika.

Poslušalci bodo lahko novi literarno-glasbeni oddaji na ARS - 3. programu Radia Slovenija prisluhnili vsako soboto med 7.30 in 10. uro.

Več preberite v sporočilu za javnost.

 

Lepo vas pozdravljamo,
Služba za komuniciranje
RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Arhiv novic