Colors: Purple Color

Ljubljana, 3.2.2020

Spoštovana gospa Marolt Meden!

Najlepše se vam zahvaljujem za poslano pismo glede pereče tematike, katero zelo dobro poznam tudi sama. Veseli me, da na to aktivno opozarjate. Strinjam se z zapisanim v zvezi z neuspešnostjo slovenske vlade na področju zagotavljanja institucionalnega varstva in oskrbe starejših, kot tudi na področju črpanja evropskih sredstev.

Večkrat sem opozorila na katastrofalno stanje na področju črpanja evropskih sredstev. Pristojnim ministrom, kot tudi nekaterim organizacijam, sem večkrat pojasnila, da obstaja ogromno različnih skladov, iz katerih bi sredstva lahko črpali. V Sloveniji pa poslušamo le o največjih treh. Treba jih je poiskati, najti prave partnerje, oblikovati projekte in jih prijaviti. Na žalost pa se, v letu 2020, (zdaj že pretekla) vlada še vedno ukvarja s tem, kako bo črpala sredstva iz trenutne finančne perspektive, namesto, da bi že pospešeno pripravljala projekte za novo, ki se prične naslednje leto. Skrbi me, da bomo tudi tokrat zamudili številne priložnosti. Glede na trenutno politično situacijo je ta skrb še bolj upravičena. Z odhodom trenutne vlade se zopet pričenja obdobje mirovanja, namesto da bi čas izkoristili za sprejetje nujno potrebnih zakonov in dokončanje pomembnih projektov.

Prav pred kratkim smo se v Evropskem parlamentu srečali z Angeliko Mlinar, (novo in hkrati bivšo) ministrico za kohezijo in razvoj. Na moji vprašanji, kako bo pospešila črpanje sredstev v tej perspektivi in, ali že pripravljajo projekte za novo, je odgovorila, da so za posamezna področja zadolžena pristojna ministrstva. Pojasnila je, da je financiranje dolgotrajne oskrbe in gradnje domov za ostarele zagotovljeno v Evropskem skladu za regionalni razvoj. Koliko jih bomo počrpali za ta namen, pa je odvisno od prioritet, ki jih bo določilo pristojno ministrstvo. Pomembno je, da so prioritete pri črpanju postavljene na podlagi perečih vprašanj s katerimi se soočamo, za kar pa potrebujemo močno politično voljo. Od ministrice, zadolžene za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bi pričakovala boljši odgovor. V obeh primerih je ogromno odvisno od domače politike, za primer dolgotrajne oskrbe predvsem od dogovora med ministrstvom za delo in ministrstvom za zdravje. Veliko je odvisno od prioritet, ki jih postavijo ministrstva. Očitno oskrba starejših vladi tudi v tem mandatu ni pomenila dovolj visoke prioritete.

Res je, kot ste tudi sami zapisali v pismu, Evropska unija je bila na področju financiranja gradnje domov za ostarele precej velikodušna. Vendar pa z novo finančno perspektivo prihajajo spremembe tudi na tem področju – iz financiranja gradnje se, po nekaterih napovedih, financiranje seli bolj v smeri »mehkih« vsebin, to pomeni v smeri zagotavljanja kadra, storitev. Vseh finančnih instrumentov, s katerimi Evropska unija pomaga državam članicam je preko 50! Ker je financiranje vedno osrednjega pomena in velikokrat izgovor, si želim, da bi Slovenija bolj uspešno posegala po sredstvih, ki so na voljo za doseg ciljev, ki si jih je postavila. V iztekajoči finančni perspektivi so bili skladi, iz katerih bi lahko koristili sredstva za področje reševanja problematika starejših evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 ter program za zaposlovanje in socialne inovacije. Nekatere države so si pomagale tudi s sredstvi za energetsko obnovo ustanov iz kohezijskega sklada, ogromno pa je bilo vloženega tudi v zagotavljanje človeškega kapitala za oskrbo na domu. Kot sem že omenila, se trenutna finančna perspektiva zaključuje in večkrat slišimo, da se Vlada RS trudi in hiti, da bi izkoristila čim več sredstev. Natančnih informacij o odprtih projektih na žalost nimam. Me pa skrbi, da bo časa premalo. Kakšna bo prihajajoča perspektiva, je težko napovedati. Evropska komisija je že napovedala nekaj večjih projektov in skrbi me, da bo tudi tokrat denar preusmerjen drugam. O tem se bomo v Evropskem parlamentu letos veliko pogovarjali in obljubim vam lahko, da bom storila vse, kar je v moji moči, da bo za reševanje problematike starejših, tudi v prihodnji finančni perspektivi, namenjenih veliko sredstev. Upam, da me bodo v tem podprli tudi moji poslanski kolegi.

Omenili ste dolgotrajno oskrbo. Prav v začetku februarja je bil sklican posvet pri predsedniku Republike Slovenije, kjer naj bi razpravljali o novem predlogu zakona. Zaradi odstopa predsednika Vlade Republike Slovenije je bil posvet odpovedan. Ministrstvo za zdravje je pred kratkim obljubilo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi v razpravo poslalo v začetku letošnjega leta. To je bila prazna obljuba. Podobne smo slišali že prevečkrat. Ko bo zakon v obravnavi v državnem zboru, bom sodelovala s predstavniki Slovenske demokratske stranke v državnem zboru in se aktivno vključila v pripravo predlogov izboljšav. Zadnji čas je, da zakon sprejmemo. Seveda pa je pomembno tudi, da sprejmemo dober zakon, ki bo služil svojemu namenu. Ko bo sprejet, bo naslednja naloga pristojnih ministrstev, da sledijo razpisom (na primer Evropskega socialnega sklada) in se v primeru razpoložljivosti sredstev, za vlaganje v nove kadre, na to hitro odzove.

Kot že omenjeno, se trenutna finančna perspektiva izteka, z letom 2021 pa se prične nova, o kateri razen nekaterih osnovnih usmeritev, še ne vemo veliko. Obljubljam vam, da se bom, ko bomo o tem razpravljali in glasovali v Evropskem parlamentu, zavzemala, da bo socialni dimenziji namenjenih čim več sredstev. Ravno pred kratkim, ko smo razpravljali o prioritetah hrvaškega predsedovanja Evropski uniji, je bilo slišati, da bi se sredstva za Zeleni dogovor Evropske komisije, velik projekt za zagotavljanje čistejšega okolja, vzela prav iz Socialnega sklada. To se mi zdi nezaslišano. Upam, da nam uspe to preprečiti.

Lepo vas pozdravljam,

Romana Tomc

docxOdgovor na dopis - Evropska poslanka Romana Tomc15.96 KB

Spoštovana gospa Marolt Meden,

Ministrica v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Angelika Mlinar se vam iskreno zahvaljuje za čestitke in dobre želje ob imenovanju.

V zvezi z dopisom z dne 8. 1. 2020 in  predstavitvijo vašega pomembnega področja, vam sporočamo, da bomo termin za srečanje z ministrico, glede na trenutno situacijo, uskladili v prihodnjih tednih.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljamo,

mag. Nina Kumerdej
vodja kabineta ministrice

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana

Skupnost socialnih zavodov Slovenije

Letališka cesta 3 c
1122 Ljubljana


Zadeva:

Predlog, kako bi uredili obračun/nadomestilo v času odsotnosti v domovih starejših

 

 

Spoštovani,

v Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost opažamo številne težave in stiske uporabnikov /stanovalcev v domovih starejših in njihovih bližnjih, vezanih na visoke stroške bivanja in doplačil, med drugim tudi nepotrebno in previsoko zaračunavanje storitev, ko ljudi ni v zavodu.

Zato predlagamo:

da bi imeli vsi uporabniki domov za starejše možnost, da tako kot otroci v vrtcih napovejo odsotnost in s tem neuporabo storitev, kot so prehrana, delovna terapija, fizioterapija, idr. v obsegu do 30 dni na leto.

Odsotnost ne bi smela biti krajša kot 2 dni. Napovedana bi morala biti teden dni prej, da se lahko prilagodijo delovni urniki in nabave v zvezi z zagotavljanjem prehrane in druge oskrbe.

Odsotnost z večjim vračilom plačila dnevne oskrbnine, sedaj je  3,17 evra, bi bila možna:

  1. v primerih izhodov čez vikend in/ali praznik, ko domači odpeljejo uporabnika za nekaj dni domov ali kamorkoli preko vikendom in med prazniki,
  2. v primerih zdraviliškega zdravljenja,
  3. ob napovedanih operativnih posegih, zaradi diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije itd.
  4. v počitnicah v poletnem, zimskem ali kateremkoli drugem času

Ker v času napovedane odsotnosti uporabnik ne koristi nobenih domskih uslug, bi bila vrednost vračila lahko višja kot 3,17 evrov, kot je sedaj.

Vsi, ki imajo zaradi inkontinence pravico do plenic iz naslova ZZZS, dobijo plenice za s seboj.

Enako predlagamo, da ob daljši odsotnosti  zaradi hospitalizacije (več kot mesec dni) uporabniku ne bi zaračunavali TV ali kakšnega drugega prispevka, doplačila balkona, gledanje TV v skupnih prostorih (žal imamo tudi takšne primere) in podobno.

Lep pozdrav,

Biserka Marolt Meden,predsednica Srebrne niti

Ljubljana, 20. januar 2020

docxPredlog - Nadomestilo za odsotnost71.71 KB

Spoštovani,


Zasledili smo Vaš poziv za boljšo prehrano starejših v DSO. V nadaljevanju vam želimo predstaviti naš način ravnanja in zagotavljanja ustrezne prehrane starejšim v institucionalnem varstvu in na domu. Namreč, poleg zagotavljanja prehrane 700 stanovalcem vozimo tudi do 70 kosil dnevno uporabnikom na dom (lokalno okolje), tople obroke pa zagotavljamo tudi zaposlenim.


Kot sami ugotavljate, na prehranski status starostnikov vpliva veliko dejavnikov, na katere nimamo neposrednega vpliva. Prav tako se spremeni potreba telesa po posameznih hranilih.
S prehransko podporo ne moremo preprečiti presnovnega odziva na bolezen, lahko pa zaviramo oz. upočasnimo neugodne funkcionalne spremembe.


V Domu Ptuj se zavedamo, da je prehransko presejanje pomembno orodje, ki omogoča hitro in enostavno oceno prehranskega stanja stanovalca, zato je del individualnega načrta tudi izvedba Mini prehranske anamneze ( MNA Mini Nutritional Assessment), ki poleg presejanja vsebuje nekaj prijemov natančnejše prehranske ocene (ocena duševnega in telesnega stanja) in odkrije podhranjenost pri številnih stanovalcih. Individualni načrt naredimo v prvem mesecu po sprejemu in nato ob vsakem spremenjenem zdravstvenem stanju, ki narekuje drugačne potrebe stanovalcev. Toliko nam namreč dopušča čas ob trenutno veljavnih kadrovskih normativih, nikakor pa tega nismo sposobni izvajati tedensko. Vse stanovalce tudi tehtamo ( tudi nepomične) in sicer permanentno na 3 mesece oz. glede na individualne potrebe in opažanja spremenjenega zdravstvenega stanja mesečno.


Pri stanovalcih, katerih ocena prehranjenosti kaže na tveganje za podhranjenost ali podhranjenost ukrepamo individualno. Poleg ugotavljanja prehranskih navad prilagajamo koesistenco hrane, vsebino in velikost posameznega obroka glede na želje, št. obrokov 3- 5 po potrebi tudi 6. Skrbimo za razmak med posameznimi obroki, vpeljemo dodatke k prehrani v obliki visoko kaloričnih in beljakovinsko obogatenih napitkov ( v mesecu decembru jen te napitke prejemalo cca. 50 stanovalcev). Za vse stanovalce, ki imajo vstavljeno NGS ali PEG, pa uporabljamo predpripravljeno enteralno prehrano. V skladu z individualnim načrtom tudi opredelimo pri katerem stanovalcu je potrebno evidentirali zaužito količino hrane in tekočine, kar tudi dosledno izvajamo. Pasirano hrano serviramo v za to namenjene deljene krožnike, stanovalcem pa povemo kaj je na krožniku.


Pri pripravi jedilnikov se posvetujemo s dietetikom ( žena vodje prehrane, zaposlena v UKC MB, namreč veljavni normativi in sredstva nam ne omogočajo zaposlitve). Upoštevamo smernice »Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane«. Vodja prehrane se redno udeležuje izobraževanj na temo prehrane starostnikov. Zagotavljamo tudi vegetarijansko prehrano, glede katere pa so študije in smernice pokazale poudarek na beljakovinah in ne toliko zelenjavi, kar upoštevamo. Torej hrano pripravljamo v skladu s smernicami in priporočili in nenazadnje tudi upoštevanjem želja naših stanovalcev. V ta namen imamo enkrat mesečno sestanek tako s komisijo za prehrano, sestavljeno iz predstavnikov stanovalcev, ki oblikuje predloge za jedilnike in prehransko urico, ki se je lahko udeležijo vsi stanovalci. Jedilnike imamo raznolike, prilagojene letnemu času in okolju v katerem delamo in bivamo.
Pri sestavi jedilnikov upoštevamo izračun energijskih potreb v skladu s pravilom, ki velja tako za aktivne kot za ležeče uporabnike, prav tako upoštevamo potrebe po beljakovinah, maščobah, vlakninah, vitaminih in mineralih. Pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi značilnosti posameznih bolezni in skladno s strokovnimi izhodišči pripravljamo tudi ustrezno dietno prehrano ( sladkorno, žolčno, ledvično,…). Ugotavljamo pa, da stanovalci diete v velikem deležu odklanjajo ( podpišejo odklonitev diete) ali pa so priboljški, ki si jih bodisi kupujejo sami ali jih prinašajo svojci neustrezni. Ker živijo v Domu, jih ne moremo dosledno nadzorovati ali jim celo prepovedati uživanje po naši presoji neustrezne hrane in pijače. Zaposleni v negi in oskrbi seveda to opažamo, vendar kot rečeno, prepovedati ne moremo, izvajamo pa zdravstveno vzgojno svetovanje, organiziramo tudi izobraževanje za stanovalce in svojce.


Kolikor je mogoče upoštevaje Javna naročila zagotavljamo živila pridelana v lokalnem okolju, z ustreznimi certifikati za BIO in EKO, kjer pa naletimo na razne ovire, kot so birokratski postopki, cena živil in sredstva namenjena v strukturi cene za stroške živil.


Spoštovani, na koncu naj vas povabimo na obisk Doma upokojencev Ptuj. Veseli bomo, če nas boste spoznali v okolju kjer delamo strokovno s ciljem izvajanja storitev po meri uporabnikov.


Pozdravljamo vaša prizadevanja za izboljšanje pogojev bivanja stanovalcev in dela zaposlenih v institucionalnem varstvu.


Lepo pozdravljeni in nasvidenje.

Jožica Šemnički,direktorica
Mateja Šešerko, nam. dir, za področje ZNO
Igor Huzjak, vodja prehrane 

docxOdziv na javno pismo524.45 KB

Spoštovana gospa Biserka Marolt Meden,


hvala za vaše vprašanje in pobudo. Cenim vaša aktivna prizadevanja za izboljšanje položaja starejših.

Gotovo se strinjava, da je treba na tem področju čim prej narediti mnogo več, ne le z oblikovanjem dogovora o sistemu dolgotrajne oskrbe, temveč tudi s spremembami v okviru družinske, demografske in tudi stanovanjske politike.


Sprašujete me po konkretnih in uporabnih odgovorih.


Za začetek potrebujemo odločitev o prioritetah na državni ravni. Ko je (oziroma bo) na strateški ravni ta odločitev jasna, so odprte vse možnosti.


Evropska sredstva za projekte izboljšanja položaja starejših je seveda mogoče pridobiti, in sicer s spremembo Operativnega programa črpanja, ki velja za Slovenijo. Vlada je to denimo že storila leta 2017, ko je s spremembo Operativnega programa za približno 10 milijonov evrov povečala sredstva za ukrepe, povezane z demografskimi spremembami in staranjem prebivalstva.


Glede na fazo črpanja in časovno obdobje finančne perspektive se lahko Vlada RS tako še vedno odloči za dodatne predloge sprememb namembnosti črpanja sredstev EU. Nameni jih lahko denimo vzpostavljanju bivanjskih skupnosti četrte generacije ali izgradnji klasičnih domov za varstvo odraslih, odvisno od potreb in dogovora z Evropsko komisijo.


Predvsem pa je treba spremeniti model upravljanja države in strateškega razpolaganja z viri. Nedavna izredna uskladitev pokojnin je upokojencem prinesla 6 evrov letno, hkrati pa državni proračun na letni ravni obremenila za približno 80 milijonov evrov. Sprašujem se, ali so upokojenci res dobili nekaj, kar bistveno izboljša njihov položaj? Ali bi se morda Državni zbor in Vlada lahko odločila, da za teh 80 milijonov evrov (400 milijonov v naslednjih petih letih), zgradimo del ali kar celoto manjkajočih kapacitet/postelj?

Cilj države mora postati odgovorno upravljanje, kjer bo za vložena sredstva (iz davkoplačevalskega denarja) dejansko ljudem ponujen maksimalni učinek. Takšno upravljanje je težje, ker je strateško in dolgoročno, obenem pa politikom ne prinaša velike dnevne priljubljenosti. Prepričana pa sem, da je edino pravilno in veliko bolj ustrezno od delitve »miloščine«.


Zato bom to stališče in ukrepe podpirala pri svojih političnih aktivnostih v Sloveniji, v odnosu do predstavnikov Vlade RS in ministrstev, ki so zadolženi in odgovorni ne zgolj za uspešno črpanje, temveč tudi primerno razporeditev in realizacijo. Kot evropska poslanka pa na razpise, delitev sredstev in izvajanje programov nimam neposrednega vpliva.

Želim vam vse dobro in vselej dobrodošli v moji pisarni. Upam, da bomo skupaj naredili korake za varnejšo prihodnost starostnikov.

Tanja Fajon

docxOdgovor na pobudo319.74 KB

Spoštovana ga. Marlot Meden,

najprej naj se vam iskreno zahvalim za čestitke. Bila je pomembna zmaga, ne samo za DESUS, ampak za vstop nove generacije in novih energij v slovensko politko. Iskreno se bom zavzemala za programske cilje, ki so v bistvu osnova za kvalitetno življenje vseh generacij.

Zato vas vabim, da se čimprej osebno srečava in se dogovoriva za skupno sodelovanje.

Veselim se srečanja in vas prijazno pozdravljam,


dr. Aleksandra Pivec, ministrica

Arhiv novic