Colors: Purple Color

Javno pismo predsedniku vlade RS gospodu Marjanu Šarcu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za zdravje, Varuhu človekovih pravic, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

 

Predlogi: kaj moramo urediti v domovih starejših in za starejše takoj

 

1.

Organizirati izvršno oblast na državni ravni – direktorat ali urad ali ministrstvo za starejše - področje prenesti v en sam neodvisni resor (ob sodelovanju zdravstva, sociale in drugih deležnikov).

2.

Poskrbeti za izboljšane življenjske – bivalne pogoje v domovih za starejše

  • Prehrana: stalna ponudba tekočin (npr. čaja, kompota), sadja, lokalni dobavitelji (poziv sadjarjem, naj viške oddajo v domove), ustrezni jedilniki, možnost izbire jedi, pomoč pri hranjenju, skrb za odvajanje (brez prisilnih odvajalnih dni);
  • Skrb za gibanje in posedanje nepomičnih uporabnikov, glede na njegove potrebe (ocena stanja uporabnika) - vsaj enkrat na dan, oz, za prehranjevanje ali na posebno željo sorodnikov oziroma prostovoljcev dvakrat;
  • Ureditev osnovnih higienskih razmer:

 - skrb za osebno higieno – kopel vsaj 1 x na teden,

 - zagotoviti zadostno število inkontinenčnih predlog/plenic – menjava glede na potrebe uporabnika – vsaj tri do štirikrat na dan (iščejo se najboljše in najcenejše plenice, skupni razpisi na državni ravni, spletni dobrodelni nakupi (posebna akcija), vključevanje lokalne skupnosti za oddajo viškov plenic,…

  • Gibanje in družabništvo: poziv prostovoljcem, da spremljajo starejše na sprehodih in pri drugih opravkih znotraj ali izven doma; objava povabila prostovoljcem na spletnih straneh doma, njihovo usposabljanje po enotnem programu, izmenjava dobrih praks.

3.

Poenostavitev pritožbenih poti, vezanih na odpravo kršitev pravic starejših.

4.

Ureditev vseh nadzorov, ki naj bodo nenapovedani in javni, da javnost lahko spremlja oceno delovanja institucije in odpravo napak; v nadzore vključiti sorodnike in civilno družbo.

5.

Ureditev zaračunavanja storitev v institucijah.

  • Nabor storitev in pogostost njihovega izvajanja v posamezni kategoriji oskrbe se krčita. Za nekatere storitve, ki so bile v preteklosti vključene v standardno oskrbo, je potrebno danes doplačati kot dodatne storitve. Urediti je potrebno enoten nabor plačljivih storitev.
  • Današnji način zaračunavanja je nepregleden. K večji preglednosti bi pripomogli standardi posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev oskrbe glede na potrebe uporabnikov, ki bi jih skladno z javnim pooblastilom iz 68. b člena Zakona o socialnem varstvu morala že pred leti določiti Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Nesprejemljivo je, da je bil že v letu 2008 pripravljen osnutek podrobnejših standardov, ki še danes ni sprejet. Zato zahtevamo, da se to področje nemudoma uredi, vključujoč stroko zdravstvene nege. Standardi morajo izhajati izključno iz potreb uporabnikov in ne iz kadrovskih zmožnosti izvajalca.
  • Ureditev nabora in frekvenco izvajanja storitev za isto kategorijo zahtevnosti oskrbe; tu so med domovi razlike, celo standardnih storitev oskrbe v različnih domovih se ne da povsem primerjati med seboj. Tako ni zagotovljena enaka dostopnost do storitev.
  • Glede na višino žepnine, ki ostane upravičencu po plačilu domske oskrbe, je vprašanje, koliko dodatnih storitev si lahko privošči in kolikokrat je prisiljen izbirati med dvema za njegovo zdravje enako pomembnima storitvama, na primer med dodatno plenico ali dodatnim posedanjem.

  1. Obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno negovalno osebje v domovih za starejše niso zadostni, glede na vse večje potrebe po strokovni oskrbi, zato je nujna prenova v skladu s sprejetimi poklicnimi kompetencami.

Prav tako je treba pri ZZZS nemudoma doseči ustrezno plačevanje zdravstveno negovalnih storitev v domovih. Pričakujemo, da bo Vlada sprejela Aneks številka 2 k Splošnemu dogovoru o financiranju tudi zdravstvene nege v domovih za starejše čim prej, kot je bilo obljubljeno v februarju, da bo urejeno že v Aneksu št. 1, ki je bil že sprejet.

7.

Sprememba Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev - potrebno je natančno določiti, kaj se lahko zaračunava in onemogočiti samovoljno zaračunavanje dodatnih storitev in investicijo zasebnikom koncesionarjem.

8.

Določitev enotne vsebine in specifikacije računov: Iz dosedanjih računov ni razvidno, katere storitve so bile opravljene in kolikokrat. S tem bi se omogočila primerljivost cen in ustreznejši nadzor nad njimi.

9.

Gradnja javne mreže domov za starejše s pomočjo evropskih sredstev - zagotoviti je potrebno izgradnjo vsaj treh novih domov v državi letno, vse do uskladitve kapacitet s potrebami. V gradnjo je nujno potrebno vključiti tudi občine, ki naj sofinancirajo gradnjo, saj je to tudi v interesu občanov.

10.

V najkrajšem času sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in v njem upoštevali utemeljene pripombe iz javne razprave ter za njegovo izvajanje v proračunu zagotovili več sredstev. Poskrbeti za EU sredstva za nadaljevanje pilotnih projektov do začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi.

 

11.

Urediti zadostno število postelj v negovalnih bolnišnicah ali negovalnih oddelkih v domovih starejših.

12.

Urediti paliativno oskrbo v državi, saj je stanje zaskrbljujoče in se področje ne razvija. 

Odločno nastopiti proti vsakršni diskriminaciji in nasilju nad starejšimi in zagotavljati takšne pogoje življenja, da do tega ne bi prihajalo.

 

14.

Preprečiti neupravičeno bogatenje zasebnih domov starejših s koncesijo na račun starejših in njihovih bližnjih.

 

15.

Intenzivirati prizadevanja za zmanjševanje starizma/ageizma – sovražnega odnosa do starejših - na vseh ravneh v smislu: tudi starejšim prijazna država. Sprejeti konkretne ukrepe (boljša dostopnost do starejšim potrebne infrastrukture in več medgeneracijskega sožitja).

 

S spoštovanjem,

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

 

docxJavno pismo - Kaj moramo narediti takoj80.91 KB

Spoštovani,

pošiljamo vam javno pismo (s prilogo - javnim pismom z maja 2019) s konkretnimi vprašanji, na katere pričakujemo odgovore in predvsem aktivnosti.

Vljudno prosimo, da pismo posredujete predsedniku Vlade, vsem ministricam in ministrom, poslankam in poslancem, državnim svetnicam in svetnikom.

Nekaj poudarkov iz javnega pisma:

  • Srebrna nit je razočarana nad sprejetim Aneksom štev. 2 k Splošnemu dogovoru, ki ni sprejemljiv za delovanje socialno varstvenih zavodov/domov starejših.
  • Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje.
  • Vsi bolni - tudi starejši - imamo namreč enake pravice kot ostali zavarovanci v zdravstvenem sistemu v Sloveniji. To so naše temeljne ustavne pravice.
  • Spoštovani gospod Šarec, ministrice in ministri, poslanke in poslanci: zdaj ko pripravljate oziroma sprejemate proračun za dve leti (2020 in 2021), koliko sredstev ste namenili za starejše?
  • Zahtevamo čimprejšnje javne odgovore na naša naslednja vprašanja:
  • Koliko domov bo zgradila država v naslednjih treh, petih letih?
  • Koliko varovanih stanovanj bo zgradila država v naslednjih petih letih?
  • Koliko vasi za osebe z demenco bo zgradila država v naslednjih petih, desetih letih?
  • Kako bomo uporabili evropska sredstva, ki so na voljo za te namene?
  • Koliko novih postelj v negovalnih bolnišnicah bomo zagotovili v naslednjih dveh, treh, petih letih?
  • Premalo je narejenega tudi v vaši vladi, nadaljuje se prelaganje odgovornosti, zato zahtevamo samostojen organ, ki bo celovito poskrbel za zagotavljanje pravic starejših do ustrezne oskrbe vsepovsod – doma, v domovih, v bolnišnicah in drugje.
  • Zahtevamo samostojno ministrstvo za starejše.
  • Zahtevamo, da se čim prej vzpostavi institut varuha pravic starejših z zastopniki/pomočniki/namestniki v vseh regijah, da bo dovolj blizu vsem starejšim, ki imajo probleme, so deležni diskriminacije in jim nihče ne prisluhne in ne pomaga.
  • Zahtevamo, da Slovenija ostane socialna država in zato poudarjamo: nasprotujemo nadaljnjim privatizacijam – podeljevanju koncesij na področju socialnega varstva.

Če ne bo konkretnih ukrepov vlade se bomo obrnili še na tuje medije ter mednarodne strokovne in humanitarne organizacije.

Lotimo se pereče problematike skupaj, politika, stroka in civilna družba.

 

Lep pozdrav

Biserka Marolt Meden,
predsednica Društva Srebrna nit

 

docxJavno pismo politikom RS avg.201980.95 KB

Sestanek je bil sklican na pobudo Srebrne niti, ki je v medijih zasledila namero Mestne občine Kranj, da poiščejo investitorja in koncesionarja za gradnjo doma starejših.

Predstavniki Srebrne niti (Železnik, Pegan, Šetinc, Klemenc) so s predstavnikoma občine (Bor Rozman, direktor mestne uprave, Nada Bogataj Kržan, vodja Urada za družbene dejavnosti) izmenjali več informacij in pogledov na sodobno gradnjo domov za starejše, med drugim: Srebrna nit zagovarja javne domove in ne zasebnih s koncesijo, zato predlaga vodstvu občine, da je potrebno dobro razmisliti, kako se bo novi dom starejših financiral. Trenutno imajo v Kranju čakalno dobo za sprejem v dom štiri leta, čaka pa 320 ljudi. Najhujše so situacije, ko pacienta, ki je nujno potreben nadaljnje oskrbe v domu, odpustijo iz bolnišnice, a ni prostora v domu.

Boštjan Pegan je predstavil pogled arhitekta na to, kako pristopiti k takšnemu projektu oz. gradnji; lahko bi se pogovarjali o vzorčnem domu, ki bi odstopal od klasičnega. zagovarjal je idejo o soinvestiranju, kjer je potrebno vključiti državo in občino in kjer dobiček ni na prvem mestu (kot je to pri tujih investitorjih ali pri koncesionarjih). Predlagal je pripravljenost sodelovati pri idejnem projektu (pro bono).

docxZabeležka sestanka na Občini Kranj 6.6.2019.docx13.78 KB

Tri predstavnice Društva Srebrna nit (Biserka Marolt Meden, Darinka Klemenc in Neva Železnik) smo 19. junija letos, na povabilo vodstva, obiskale DEOS Center starejših Cerknica.

Po pogovoru z vodstvom, zaposlenimi in stanovalci ter ogledom doma z okolico smo odgovorili na vprašanja v delovnem pripomočku (vprašalniku) Srebrne niti, ki je osnova za društveni pilotni projekt ocenjevanja kakovosti domov v Sloveniji.
Dom je postavljen na lepi lokaciji v neokrnjeni naravi in ima lepo urejeno okolico in njivo za pridelovanje zelenjave.

Zasledile smo določene dobre prakse, kar pa bi lahko izboljšali, smo jim predlagali v pogovoru in sledi še pisno poročilo.

Vodstvo je prepričano, da glede na možnosti (kjer se, enako kot drugje, soočajo z neustreznimi kadrovskimi normativi v zdravstveni negi in oskrbi) delajo dobro. Nekateri sorodniki, uporabniki in zaposleni pa si želijo izboljšav. To so izrazili predvsem sorodniki tistih, ki potrebujejo 24 – urno nego, in ali so osebe z demenco.

njiva DEOS

Na povabilo strokovne službe sta se predsednica Biserka Marolt Meden in dr. Katerina Vidner Ferkov, 17. 6. 2019 udeležili informativnega sestanka s strokovnimi sodelavci Zagovornika načela enakosti.

Cilj sestanka je bil predstavitev dejavnosti zagovornika načela enakosti, predvsem na področju osebne okoliščine starosti, kjer zaznavamo hude primere diskriminacije, ter predstavitev izkušenj in aktivnosti Srebrne niti. Zaposlene pri Zagovorniku smo prosili za pomoč tudi pri vzpostavitvi dostopnejših poti za prijavo diskriminacije starejših.

Tri predstavnice Društva Srebrna nit (Biserka Marolt Meden, Katarina Vidner Ferkov in Neva Železnik) smo 10. junija letos, na povabilo vodstva, obiskale Dom starejših občanov Črnomelj.

Po ogledu doma, pogovoru z vodstvom, zaposlenimi in stanovalci smo odgovorili na vprašanja v delovnem pripomočku (vprašalniku) Srebrne niti, ki je osnova za društveni pilotni projekt ocenjevanja kakovosti domov v Sloveniji.

Delegacija Srebrne niti je bila zadovoljna z videnim. Videno pritrjujejo ugotovitvi v društvu, da je zelo veliko odvisno od vodstva doma. Kljub mačehovskemu odnosu ustanovitelja, to je države, obnavljajo dom in skrbijo, da se uporabniki čim bolje počutijo. Dom ima tudi to prednost, da fluktuacija kadra ni prevelika. Vendar: za normalno delo bi potrebovali 30 odstotkov več zaposlenih.

Ker je direktorica Doma starejših občanov Črnomlje tudi predsednica strokovnega sveta pri Socialni zbornici Slovenije in predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov (SSZ) smo se dogovorili, da bomo z njimi bolje sodelovali. Do zdaj namreč nismo. Pa ne po naši krivdi.

 

 

 

Arhiv novic