Javno pismo Srebrne niti – Želimo boljšo PREHRANO starejših v domovih starejših občanov
Domovom starejših občanov – socialno varstvenim zavodom
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvu za zdravje
Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Varuhu človekovih pravic
Medijem
Eden od pomembnejših dejavnikov kakovosti življenja starejših v socialnovarstvenem zavodu je prehrana. Starejši, ki danes živijo dlje, imajo številna kronična obolenja in se hkrati zdravijo z različnimi zdravili, ki lahko negativno vplivajo na njihovo prehranjevanje. Zaradi naštetega prihaja do sprememb v apetitu, absorpciji in presnovi zaužite hrane, kar povečuje tveganje za podhranjenost. Na Srebrno nit se obračajo številni uporabniki domov in njihovi bližnji, ki ugotavljajo, da prehrana v domovih ni prilagojena potrebam starejših.
V priporočilih za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane (MZ, 2008) je priporočeno redno tedensko presejanje na prehransko ogroženost (ocena stanja prehranjenosti) in pri tistih, ki so prehransko ogroženi, ustrezna strokovna prehranska obravnava, ki ji sledi prehranski načrt, prilagojen posamezniku. Del zdravstvenega tima v domu bo moral postati tudi klinični dietetik, ki bo poskrbel za uresničevanje ciljev prehranske podpore starostnika. Primerna prehrana starostnika je skupaj z načrtovano telesno aktivnostjo najboljša preventiva nastanka podhranjenosti ter razvoja krhkosti in kaheksije pri kroničnih boleznih.
Študije EU kažejo, da je največji problem starajočega prebivalstva beljakovinska podhranjenost. Po podatkih Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem je nepravilna prehranjenost – torej podhranjenost - prisotna pri 60 odstotkih oseb v domovih za starejše. Pogostost podhranjenosti starejših in posledic tega je v Sloveniji močno podcenjena! Kot ugotavljajo, je premalo zdravstvenih strokovnjakov, ki so usposobljeni za prepoznavanje sprememb, ki se odvijajo v organizmu in metabolizmu s staranjem človeka ter kliničnih dietetikov, ki na osnovi individualne prehranske obravnave prilagodijo prehrano posameznikom. Pogosti so anoreksija (zavračanje hrane, pomanjkanje apetita), vnetja in senzorične motnje. Prisotna je disfagija (motnje požiranja), težave se pojavljajo tudi pri tvorbi inzulina, sintezi proteinov in maščob v telesu, kar se kaže v upadanju telesne mase. Predvsem pa vse otežene kognitivne sposobnosti vodijo v slabše prehranjevanje. Podhranjenost je lahko tudi posledica različnih starostnih obolenj.
Pogosti tipi vedenja starejših, ki vodijo k podhranjenosti:
- premalo zaužite hrane na obrok
- premalo zaužite tekočine
- premalo raznolika prehrana
- neustrezna prehranska izbira
- ne morejo jesti brez pomoči
- premalo obrokov
- prehranske navade so odvisne od dneva
- neustrezna zdravstvena pomoč pri prehranjevanju
Dietetiki opozarjajo, da ob različnih starostnih težavah oseba oralno zaužije le 40 odstotkov vseh potrebnih snovi. Zato je treba temu posvečati posebno skrb z rednim presejanjem na prehransko ogroženost, oceno prehranskega stanja z meritvijo sestave telesa ter po potrebi tudi laboratorijskimi meritvami. Na podlagi prehranske diagnoze in ocene presnovnih motenj (na primer kaheksije) bi moral nato osebni zdravnik pravočasno predpisati ustrezna prehranska dopolnila. Vsak pregled dietetika naj bi po podatkih EFAD (evropskega združenja dietetikov) privarčeval 35 do 65 eur.
Različne študije in uporabniki v DSO ugotavljajo, da je prehrana za starejše praviloma neprimerna, saj vsebuje:
- preveč maščob, soli, sladkorjev in moke v omakah in juhah,
- jedilniki so nepravilno sestavljeni glede na potrebe starejših,
- praviloma ni dovolj usposobljenih oseb, ki bi se v DSO s tem ukvarjali.
Kot opažajo raziskovalci, kar velja tudi za Slovenijo, osebje v domovih, ki je odgovorno za prehrano stanovalcev, nima dovolj znanja, jedilniki so prevečkrat nestrokovno sestavljeni, saj ne upoštevajo prehranske stroke; v primeru, da se naštetega zavedajo, jim spodleti pri izvajanju.
Torej – področje prehrane, ki je eden od ključnih stebrov zdravja, je zanemarjeno tudi v naših domovih za starejše (da o starejših in nemočnih doma niti ne govorimo). Država je poskrbela za nadzor prehrane v vrtcih in v šolah, domove starejših pa močno zanemarja. Glede na to, da so zaradi tega tudi bistveno bolj izražene bolezenske težave starostnikov, je to tudi ekonomsko negativno naravnana zdravstvena politika.
Pri tem vsi avtorji tudi poudarjajo, da se mora pred posvetom z dietetikom nujno opraviti pregled zobovja in ustne votline (zobozdravnik), pregled sposobnosti govora in natančno tehtanje. Nekateri DSO še niso priskrbeli tehtnic za tehtanje nepomičnih stanovalcev.
Raziskava v slovenskih DSO je potrdila potrebo po sistematičnem spremljanju kakovosti prehrane starejših v socialnovarstvenih zavodih. Razreševanje pereče problematike prehrane starostnikov je lahko le multidisciplinarno. Če naj bo učinkovito, mora temeljiti na zbiranju in analizi podatkov o stanju prehranjenosti v domovih za starejše (podhranjeni, prekomerno hranjeni); odstotek varovancev, ki rabijo dietno prehrano zaradi bolezni itd. Samo na osnovi podatkov in realni oceni obstoječega stanja z zavzetim sodelovanjem različnih strokovnjakov se lahko izdela kompleksen načrt prehrane starostnikov.
Da bi starejšim v DSO zagotovili ustrezno prehransko oskrbo, je potrebno sodelovanje medpoklicnega tima s starejšimi in njihovimi bližnjimi.
Torej so nujni ukrepi oziroma priporočila za domove starejših naslednji:
- Redno presejanje na prehransko ogroženost
- Spremljanje zaužite hrane in tekočin - Pri postelji vsakega stanovalca, ki ni povsem opolnomočen, mora biti razpredelnica, kjer je jasno označeno, KOLIKO in KDAJ je oseba zaužila hrano in tekočino. Starejši imajo oslabljen občutek za žejo, zato sta spodbujanje k pitju in vnos tekočine ključnega pomena. Ponekod se uveljavlja slaba praksa, da zaradi pomanjkanja kadra (morda tudi zaradi varčevanja), ukinjajo vrče s čajem, ki so bili na voljo vseskozi.
- Ocena potreb po hrani in izbira hrane - V domovih starejših morajo imeti stanovalci možnost IZBIRE (glede na potrebe in tudi versko ali etično prepričanje). Vsak DSO mora imeti dietetika (lahko le nekaj ur tedensko). Organizacija prehrane v DSO naj vključuje:
- NATANČNO OCENO OSEBE in POTREB (vključiti dietetike)
- NAČRT PREHRANE (seznaniti vse osebje v domu)
- KOORDINACIJO MED OSEBJEM (protokol prehrane)
- OBROKI in ČAS (prijetno okolje!)
- NADZOR (dnevna lista – ponovna ocena na nekaj mesecev)
- Prilagojena izbira in kosistenca hrane, ki jo predpiše zdravnik. V primeru suma na disfagijo mora opraviti test požiranja strokovnjak. Hrana naj bo zapisana v jedilnik z imeni (cvetačna juha, pire krompir, mesni cmoki v paradižnikovi omaki …).
- Priprava hrane - Celoten kader, ki sodeluje pri načrtovanju, pripravi in delitvi hrane in oceni prehranskega statusa stanovalca, se mora redno izobraževati.
- Pomembno je tudi serviranje hrane: hrana mora biti topla, prijetna za okoin servirana v ustreznih posodah. Nedopustno je, da nekateri DSO nimajo ogrevalnih vozičkov za prevoz hrane v nadstropja, zato jo uporabniki dobijo mlačno ali celo mrzlo.
- Hrana – priboljški, ki jih sorodniki prinesejo za stanovalce z vednostjo pooblaščene osebe, ki jo določi DSO, mora biti nadzorovana in ponujena stanovalcem.
- Hrana naj se nabavlja pri lokalnih in če je možno, ekoloških dobaviteljih.
- V primeru, da prehrane starostnika ni možno urediti s prilagoditvijo normalne prehrane, je potrebe predpis ustrezne medicinske hrane, ki jo na osnovi pregleda dietetika in ocene prehranskega stanja, predpiše zdravnik.
- Tudi v domovih starejših bi se morali zavedati pomembnosti vitamina D. Starejši morajo vsak dan na sonce in svež zrak. Če sonca ni, morajo prejemati nadomestek vitamina D. Prav tako je pomembno zračenje sob.
- Popolnoma nesprejemljive so težnje v nekaterih domovih, da prehrano starejših prepustijo zunanjim izvajalcem – gospodarskim družbam, ki niso sposobne pripravljati kakovostne hrane za starejše.
- Pričakujemo, da se bodo kadrovski normativi (nova zaposlitev dietetika) in ustrezna plačna politika, da bo zagotovljen ustrezen strokovni kader, udejanjila že v Splošnem dogovoru za leto 2020. Bolni starejši s težavami pri zauživanju hrane morajo imeti zagotovljeno pomoč ustrezno izobraženega kadra – tehnikov zdravstvene nege. Vloga strokovnjaka dietetika - bil bi odgovoren za uvajanje, izvajanje in nadzor strokovne doktrine prehranjevanja ter za kontinuirano izobraževanje in ozaveščanje kadra v kuhinji in v celotnem DSO o pomenu ustrezne prehrane. Dietetik bi moral tudi preverjati, ali je hrana okusno pripravljena, kar je mogoče zagotoviti z ustreznimi kulinaričnimi tehnikami in začimbami, ki so dovoljeni tudi v dietni prehrani.
- Nadzor v obliki sistema HACCP teče neprestano in rutinsko. Nadzor kakovosti prehrane pa je šibek in reševanje odklonov, če jih nekdo odkrije, je prepuščeno ustanovi in navadno brez posledic. Torej je treba nadzorovati tudi kakovost prehrane z vidika priporočenih prehranskih vnosov in vseh priporočil, ki smo jih navedli.
- Veliko stanovalcev v DSO ima predpisano dietno prehrano, kar po sodobnih spoznanjih ni optimalen pristop. Starostniki naj imajo individualno prilagojeno prehrano, tako da optimalno pokrije njegove prehranske potrebe. Ker je takšna prehrana ekonomsko upravičen strošek, je ni potrebno dodatno plačevati.
S spoštovanjem
Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti
Viri:
https://www.espen.org/files/ESPEN-Guidelines/ESPEN_GL_Geriatrics_ClinNutr2018ip.pdf
Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane (MZ, 2008)
Andreja Širca Čampa:Načrtovanje varovalne prehrane starostnikov v domovih starejših občanov, Zbornik Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe, DS 2018
Jože Lavrinec: Zgodbe iz domače shrambe, Zbornica – Zveza, 2017
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/167
Opozorilo, da neprepoznavanje podhranjenosti v DSO predstavlja velik dejavnik tveganja: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6373383/
Tukaj so odlični viri in prehranski načrti, vključno seveda z vegetarijanskim za domove za starejše:
https://www.thelancet.com/commissions/EAT
http://www.cclhd.health.nsw.gov.au/wp-content/uploads/BestPracticeFoodandNutritionManualforAgedCareEdition2.1.pdf
http://www.efad.org/media/1348/eugms-symposium-the-role-of-the-dietitian-ii-er-161006.pdf)
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3514214/)
Premajna raznolikost prehrane starejših vpliva na podhranjenost:
https://bmcgeriatr.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12877-019-1206-z
Caroline Walker Trust – Eating well for older people (revised 2004)
http://www.cwt.org.uk
ESPEN Guidelines 2006 http://www.espen.org
www.fsai.ie/publications/reports/recommendations_nutrition_older_people.pdf
Menu Planning and Special Diets in Care Homes, NACC 2006 www.thenacc.co.uk
MNA http://www.mna-elderly.com
MUST http://www.bapen.org.uk/must_tool.html
Nutrition in Residential Care Settings – A Guide for Healthcare Professionals: Irish Nutrition and Dietetic Institute.
NICE: Nutrition Support for Adults, Oral Nutrition Support, Enteral Tube, Feeding and Parenteral Nutrition. http://www.nice.org.uk/nicemedia/live/10978/29981/29981.pdf
Guidelines for Preventing Under-Nutrition in Acute Hospitals: Department of Health 2009.