Colors: Purple Color

Biserka Marolt Meden
Srebrna nit

Številka:               0702-12/2021/2

Datum:                28. 1. 2021

Zadeva:               Pojasnilo Zagovornika načela enakosti

 

 

Spoštovani,

Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je prejel vaše e-sporočilo z dne 11. 1. 2021, v katerem Zagovorniku posredujete e-sporočilo v zvezi z določbami predloga novele Zakona o osebni asistenci in opozorili, ki se nanašajo na postavitev starostne meje 65 let kot pogoja za pridobitev pravice do osebne asistence. Zagovornika naprošate, da ga preuči in reagira, saj gre pa vašem mnenju za diskriminacijo.

Zagovornik je v zvezi z omenjeno problematiko že izvedel Oceno diskriminatornosti tretje alineje drugega odstavka 6. člena Zakona o osebni asistenci in 35. člena Zakona o osebni asistenci.

V postopku ocene diskriminatornosti je ocenil, da postavitev starostne meje kot pogoja za pridobitev pravice do osebne asistence sama po sebi še ne pomeni avtomatično diskriminacije, če bi v državi obstajal sistem, po katerem bi imeli tudi upravičenci, ki postavljeno starostno mejo presegajo, dostop do primerljivih socialnih storitev s pomočjo katerih bi lahko enakovredno zadovoljili svoje potrebe po samostojnem življenju, v duhu deinstitucionalizacije, da bi lahko živeli neodvisno, aktivno in bi bili enakopravno vključeni v družbo.

Ker pa za to skupino uporabnikov po oceni Zagovornika ni primerljivih socialnih storitev, niti po obsegu in naravi storitev, niti po finančni obremenitvi z vidika upravičenca, Zagovornik ocenjuje, da je ureditev ZOA diskriminatorna in sicer gre za neposredno diskriminacijo zaradi starosti.

Zagovornik je zato ocenil, da neenako obravnavanje oseb z invalidnostmi na podlagi osebne okoliščine starosti pomeni diskriminacijo. Ker je Zagovornik v konkretni zadevi zaznal diskriminatornost  predpisov, je na pristojne organe v okviru javne razprave ob noveli ZOA (ZOA-B) naslovil priporočilo št. 0070-2/2021/1 z dne 25. 1. 2021 za dopolnitev ZOA-B, s katero bi lahko bila zaznana diskriminatornost odpravljena. Priporočilo vam posredujemo v prilogi tega dopisa.  

Oceno diskriminatornosti zakona ali drugega predpisa po 38. členu ZVarD št. 050-16/2020/17 z dne 25.1. 2021, s katero se je postopek ocene pri Zagovorniku zaključil, vam prav tako posredujemo v seznanitev v prilogi tega dopisa.

 

Pripravila:
Sergeja Oštir
Samostojna Svetovalka Zagovornika

Dr. Neža Kogovšek Šalamon
Vodja oddelka za ugotavljanje
diskriminacije in zagovorništvo

 

Priloge:
- priporočilo št. 0070-2/2021/1 z dne 25. 1. 2021,159.74 KB
- ocena št. 050-16/2020/17 z dne 25.1. 2021.234.86 KB

 

Javno pismo
Predsednik vlade RS
Minister za zdravje
Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
NIJZ
Mediji

Ne pozabite na celostno rehabilitacijo starejših, ki so preboleli COVID

Zdravstvena stroka sporoča, da so posledice po preboleli koronavirusni bolezni hude in lahko prinesejo trajne posledice, zato prihaja do ponovnih hospitalizacij in nepopravljivih zdravstvenih posledic.

Zasledili smo predlog, da bi državljanom, ki so preboleli okužbo s covid-19, omogočili rehabilitacijo v zdravilišču.

V Srebrni niti predlagamo, da zdravstvena stroka, v sodelovanju s fizioterapevti, kineziologi, delovnimi terapevti, kliničnimi psihologi, prehranskimi strokovnjaki in verjetno še kom, pripravi celovit načrt rehabilitacije po preboleli koronavirusni bolezni, prvenstveno v domovih starejših, potem pa tudi pri tistih, ki živijo doma, in ta program vključi v Splošni dogovor za leto 2021 in naj ga  financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Preveč starejših je že umrlo zaradi okužbe s koronavirusom in dajmo priložnost tistim, ki so bolezen preboleli, da se celovito rehabilitirajo in uživajo dostojno starost.

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

Predsednik vlade RS
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister za zdravje
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
NIJZ
Mediji

Zakaj zapirate osnovne šole zaradi okužb v domovih starejših?

Zakaj se okužbe v domovih starejših širijo?

V društvu Srebrna nit se ne strinjamo z zapiranjem osnovnih šol praviloma z izgovorom, da se povečujejo okužbe v regijah zaradi porasta okuženih v domovih starejših. Ocenjujemo, da so takšni argumenti slabo obrazloženi, nedokazani in sprožajo dodatno možnost šikaniranja starejših brez osnove oziroma vznikanje starizma.

Zakaj takoj ne skličete izredne seje pristojnega organa in skupaj s stroko skušate ugotoviti, zakaj prihaja do novih okužb v domovih starejših?

Ne zapirajte šol otrokom, ki pouk, druženje in socializacijo potrebujejo. S  tem povzročate nove medgeneracijske spore, saj starši in otroci zdaj obtožujejo starejše, češ, da so oni krivi, da ne smejo v šolo.

Si resnično želimo takšno družbo, ki bo imela odklonilen odnos do starejših?

Bomo mlade vzgajali tako, da so starejši krivi, da ne smejo v  šolo, ali jih bomo učili empatije, spoštovanja in medgenaracijske solidarnosti?

Pozivamo najbolj odgovorne, da prisluhnete strokovni skupini, državljanom, staršem in otrokom.  Preverite predlog, da samo zaradi okužb v domovih starejših v regiji ne bi zaprli vseh osnovnih šol za otroke v tej regiji!

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

 

pdfOdgovor Srebrna nit_050221_P114.71 KB

Mamina sostanovalka v domu starejših je bila upokojena medicinska sestra, ki je za časa službovanja opravljala delo na visokem položaju. Rada sem se pogovarjala z njo, govorili sva o zdravstvu in o zdravstvenih delavcih, o medicini včeraj in danes, o prednostih in slabostih našega časa. Njene pronicljive pripovedi so bile polne življenske modrosti. Nekega dne mi je pripovedovala o deklici z davico. Bila je zelo slaba, dušila se je, spremljala jo je na Infekcijsko kliniko. Na poti v Ljubljano ji je deklica umrla na rokah: »Še danes vidim pred očmi njen angelski obraz, obdan s plavimi kodri…« Jaz pa sem se o davici učila le iz knjig. Po zaslugi cepljenja moja generacija zdravnikov davice ni nikoli videla. Prepričana sem, da so takratne matere cepljenje sprejele z velikim olajšanjem, predstavljalo je upanje za njihove družine. Danes pa je postalo žrtev lastnega uspeha. Običajno se zdravniki kar dobro cepimo, več pomislekov pa imajo ostali kadri v zdravstvu. Če si omislimo kakšno eksotično potovanje, se bomo sicer vsi brez zadržkov cepili proti rumeni mrzlici, ob cepljenju doma in v službi pa bomo oklevali. Cepljenje povzroča še največ stranskih učinkov tistim, ki ga odklanjajo: »Enkrat sem se cepila proti gripi, potem pa sem imela celo leto same težave…« Mene, ki se redno cepim, pa le vsakih nekaj let dva dni malo bolj boli roka… 

V domu so običajno jesenski položnici za plačilo oskrbe III.a za mamo priložili dopis v drobnem tisku: »Če se želi vaša svojka/svojec cepiti proti sezonski gripi, pokličite na ta telefon, da jo/ga bomo vpisali na seznam.« Samo to in nič drugega. Nobene obrazložitve, kako resne zaplete lahko prinaša gripa starejšim ljudem s pridruženimi boleznimi, nobene zloženke, nobenega plakata NIJZ-ja v domu. Spraševala sem se, koliko osebja se bo cepilo. Ali so se o pomenu precepljenosti zaposlenih v domovih za starejše pogovarjali na jutranjem raportu? Ali se bo cepilo vodstvo doma, da bi bilo ostalim za zgled? Se bo cepil direktor? Glavna sestra?... Mamo sem vpisala na seznam. Tudi jaz sem se cepila. Cepila sem se, da zaščitim sebe, svojo družino in svojo ostarelo mamo. Cepila sem se, da bom zaščitila svoje bolnike in da ne bom s svojo okužbo še dodatno obremenila njihovega zdravstvenega stanja, kar bi se za nekatere lahko tudi usodno končalo. Cepila sem se zaradi svojih sodelavcev, da jim ne bom z bolniško odsotnostjo v zimskem času, ko imamo največje delovne obremenitve, dodatno naložila na rame še svojih obveznosti.

Od marca lani smo ujetniki epidemije Covid 19. Vrata v domove za starejše smo zaklenili, starostnike smo osamili, v imenu varnosti smo jim odvzeli pravico do družine. Domovi za starejše so se spremenili v zapore. Že prej mačehovsko odmerjena vsakodnevna oskrba, podporna delovna in fizioterapija se je za zaklenjenimi vrati še skrčila. Iz radijskih in televizijskih sprejemnikov sta kar naprej odmevali besedi »zaščita najranljivejših«, kakor da je to čudežna mantra, ki bo pregnala virus iz domov za dolgotrajno oskrbo in prikrila našo neučinkovitost. A mantra ni delovala! Starejših v domovih nismo uspeli zaščititi. Delež okuženih v starostni skupini nad 85 let je na račun domov nesramno visok. V prenekaterem domu so načrti o organizaciji rdečih in sivih con delovali le na papirju, okužba pa se je kakor v mišolovki razširila na vse stanovalce in preveč negovalcev. Z uvedbo preventivnega testiranja zaposlenih v DSO-jih, ki so ključni prinašalci in prenašalci okužbe v tem zaprtem sistemu, smo zamudili dva meseca. Slovenija je na neslavnem tretjem mestu na svetu po številu umrlih za Covid na milijon prebivalcev. Jeseni smo imeli ekstremno visoko presežno umrljivost, 58% umrlih se je okužilo v DSO-jih (npr. v sosednji Italiji pa 35%). V domovih za starejše je umrl vsak deseti stanovalec. Tako je direktor NIJZ-ja lahko le resignirano povedal: »Covid je dokazal vse slabosti našega ravnanja s starejšimi. Dolgo smo samo čakali, kdaj se bo ta sistem sesul, in sesul se je s prihodom Covida.«

S cepljenjem smo končno dobili upanje, da epidemijo ustavimo. Zaposleni v domovih imajo  priložnost, da zaščitijo svoje oskrbovance. Koliko se jih bo cepilo? Je cepljenje za zdravstvene in negovalne delavce pravica ali pa je tudi dolžnost? Koliko direktorjev se bo cepilo? Koliko glavnih sester? Pozivam jih, da o svojem cepljenju javno spregovorijo, naj  z dobrim zgledom spodbudijo še ostale!

Tisti torek sem se v službi postavila v vrsto. Trenutek trajajoč rahlo pekoč občutek v rami. Zvečer me je pričela nekoliko boleti leva roka. Bolečina je že naslednji dan izzvenela. Izkoristila sem privilegij zdravstvenih delavcev in bila cepljena proti Covidu 19 med prvimi. Izkoristila sem svojo pravico. Opravila sem svojo dolžnost.

Vlasta Iljič Brecelj

Epidemijo lahko obvladuješ in vodiš k družbeno sprejemljivim izidom le na način, da državljani pri obvladovanju epidemije sodelujejo. To dosežemo, če jih prepoznamo kot zaupanja vredne partnerje. Ključno je, da je dialog z državljani utemeljen na zaupanju in spoštovanju, da so informacije o stanju epidemije realne, pozivi k sodelovanju pa utemeljeni z logičnimi, razumljivimi in sorazmernostnimi ukrepi, ki jih lahko izpeljejo odgovorni državljani. Epidemija ni vojno stanje, je stanje zavedanja tudi še neznanih nevarnosti, ki jih lahko obvladujemo le s pozitivnim dialogom, spodbudami, transparentnostjo delovanja in skrbjo za družbeno dobro. Vsak državljan mora čutiti, da ima pomembno vlogo, ki postane njegova odgovornost, pri tem pa moramo paziti in v največji možni meri ohraniti človekovo dostojanstvo in človekove pravice. 

Ker sta politika in s politiko zavedno ali nezavedno okužen del stroke ugrabila epidemijo za svoje cilje, smo danes med državami z največ okuženimi in največ mrtvimi v Evropski uniji. Strokovnjaki, ki delujejo kot svetovalno telo vladi, bi že zdavnaj morali izstopiti iz tega vlaka norosti, saj nesorazmerni ukrepi zvenijo, kot da so jih pripravili oni, če jih pa niso, bi morali javno protestirati proti politizaciji epidemije. 

V zvezi z ukrepi, ki niso znanstveno utemeljeni, in neustreznim vodenjem epidemije bi se morali oglasiti Zdravstveni svet kot najvišje strokovno telo pri ministrstvu za zdravje, svoj prispevek bi morali dati razširjeni strokovni kolegiji ministrstva za zdravje in Komisija za medicinsko etiko RS. Ob tako velikem številu smrtnih žrtev bi se moral oglasiti predsednik države. Ker se ne oglasi, sporoča, da podpira politizacijo epidemije in da mu ni mar, da imamo največ umrlih v EU. Z znanstvenimi dokazi podprtih glasov strokovnjakov je malo, za to vse zdravstvene stroke nosijo veliko odgovornost, da je davek smrti epidemije tako velik. 

Zadnje dni se oglašajo strokovnjaki, kot je profesor Ihan, ki očita premajhno vključenost epidemiologov in politično uravnoteževanje ukrepov kot pritisk različnih interesnih skupin.

Zakaj smo pogoreli v drugem valu?

Epidemija nam je ušla iz rok s prepoznimi in nesorazmernimi ukrepi, zaradi česar ni bilo mogoče slediti vsem okuženim. Ljudje, ki so bili v stiku z okuženimi, niso ostali v karanteni. Ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije na delovnih mestih niso bili dosledni in pod ustrezno kontrolo. Delo na domu se ni uporabljalo v največji možni meri. V drugem valu je prišlo do zavajanja o "popolni zapori", ki je dejansko ni bilo, saj ni prišlo do zaustavitve nenujnega gospodarstva, okužb je bilo vedno več, zdravstveni sistem se je moral popolnoma podrediti davku izgube kontrole nad okuženimi.

Preveč je bilo podcenjevanja, obtoževanja, nedostojnosti glede uma državljanov, zato je edino kar lahko naredi in izkaže vsaj malo družbene odgovornosti do vseh umrlih in drugače prizadetih, da odstopi in prepusti državljanom, da izberejo politike, ki bodo v službi razvoja Slovenije.

To dejstvo so potrdili raziskovalci Sledilnika COVID oziroma Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, saj so izračunali, da bi imeli do začetka decembra lahko 40 odstotkov manj smrti, če bi dosegli rezultate mobilnosti v prvem valu. Še več, če bi ukrepali ob pravem času in sledili okuženim, to je sredi septembra, bi lahko imeli kar 80 odstotkov manj smrti, to pomeni vsaj 2400 nepotrebnih smrti zaradi epidemije. Odgovorni za nepotrebno smrtnost in preobremenitve zdravstvenega sistema, s tem pa nedostopnost zdravstvenih storitev za druge obolele, so znani. Ali ni to dovolj velik razlog za odstop vlade? Komu verjeti: politikom ali raziskovalcem?

Vsaka normalna vlada bi ob tako očitnih dejstvih odstopila, aktualna je pa breme odgovornosti naložila državljanom. Žalostno je, da so v to razlago padli tudi nekateri strokovnjaki. Pred kratkim je bilo mogoče na javni televiziji slišati razlago psihologa, da smo Slovenci uporniki in da ne maramo avtoritet. Ali res? Vsak narod bi se uprl represivnim ukrepom, ne le Slovenci. Če bi vlada gradila na zaupanju, ustreznem prenosu informacij in razlagi ukrepov, priznala težavnost odločanja, storjene napake popravila in nepotrebne ukrepe nemudoma ukinila, bi lahko pridobila simpatije in sodelovanje. Tako pa tega ni naredila, ampak je bila vedno bolj agresivna do državljanov, poleg tega je izvajala pritiske na medije in aktivnosti rušenja pravne države. Vrh neprimernega komuniciranja je bila vladna Twitter komunikacija z državljani in mednarodno javnostjo.

Šole bi lahko vsaj nekaj časa delovale. Kako?

Ukrepi, ki brez potrebe vznemirjajo državljane, s strokovnega vidika pa so preverjeni tudi v znanstvenih raziskavah, so: nošenje mask v naravi, razkuževanje stopnišč v večstanovanjskih zgradbah, omejitev gibanja na občine, dolgotrajno zaprtje vrtcev in šol, policijska ura, zapiranje državnih mej, zapora storitvenih dejavnosti in prepoved rekreativnih dejavnosti na prostem. Ob zagotovitvi ustreznih informacij, uvedbi pravočasnih preventivnih in zaščitnih ukrepov bi vse te dejavnosti in aktivnosti lahko delovale. Zgled, da je to mogoče, so države v naši soseščini. Smo namreč država z najdlje, to je več kot 80 dni zaprtimi šolami in vrtci, medtem ko so države v naši soseščini, kot so Hrvaška in Avstrija, pouk izvajale na daljavo le v obdobju pred in po božičnih in novoletnih praznikih. Švica šol sploh ni zaprla. V Sloveniji so šole in vrtci žal neutemeljeno žrtve epidemije, kljub z raziskavami dokazani nizki incidenci prenosa korone okužbe v šolah in vrtcih.

Nastala škoda še ni celostno ocenjena, vemo pa, da je in bo ogromna. Trpi zdravje državljanov, saj zdravstveni sistem prioritetno obravnava predvsem akutno bolne s korona okužbo. Kazalniki trenutnega stanja so pomembno manj izdanih napotnic, manj specialističnih obravnav, manj odkritih rakov, povečano število poskusov samomorov, povečano število otrok z duševnimi stiskami in duševnimi motnjami, več nasilja v družinah, več mobinga na delovnih mestih in številni drugi.

Vladni ukrepi so bili zmedeni, kaznovalni do ljudi in nekaznovalni do napak gospodarstva, niso znali ločiti med pomenom znanja in šolanja otrok na eni strani in kapitalskimi dobički na drugi strani. Zakaj so Hrvati lahko šolali otroke v drugem valu, mi pa ne? Če bi otroke razporedili v dopoldansko in popoldansko izmeno, zračili prostore, šole opremili s čistilci zraka, redno testirali učitelje in jih prioritetno cepili, bi šolski sistem lahko deloval. Vendar šolniki niso imeli veliko možnosti biti proaktivni, o njihovi stroki so odločali drugi in jim sporočali ukrepe, ki so jih sprejeli za njih. Ker niso bili del omizja, ki odloča, so bili samodejno postavljeni v opozicijo in tako tudi obravnavani.

Če bi ukrepali ob pravem času in sledili okuženim, to je sredi septembra, bi lahko imeli kar 80 odstotkov manj smrti, to pomeni vsaj 2400 nepotrebnih smrti zaradi epidemije. Odgovorni za nepotrebno smrtnost in preobremenitve zdravstvenega sistema, s tem pa nedostopnost zdravstvenih storitev za druge obolele, so znani.

Gerontocid v domovih za starejše

Maske! Novembra 2020 je bila v reviji "Annals of Internal Medicine" objavljena randomizirana raziskava avtorjev Bundgaard in sodelavci, v katero je bilo vključenih 5000 Dancev. Cilj je bil proučiti učinek nošenja kirurških mask na prostem. Rezultat je bil, da nošenje mask na prostem nima učinka na pojavnost covid-19, pojavnost je bila primerljiva pri tistih, ki so jo nosili in tistih, ki je niso. V reviji "European Journal of Medical Research" je v avgustu 2020 objavljena analiza varnosti različnih mask, avtorjev Matuschek in sodelavci. Izkaže se, da se varna zaščita ob pravilni rabi začne s kirurško masko, več varnosti nudita FFP2 in FFP3 maski. Z rabo drugih zaščitnih mask se pomembno zmanjša stopnja varnosti, je pa varnost povezana tudi z ustrezno higieno. Če ta ni pravilna, maska postane gojišče, ki ga vdihavamo, kar lahko vodi v sekundarne okužbe dihal, prav tako lahko okužimo površine, kamor masko odlagamo. Priporočilo te raziskave je, da se maske v splošni populaciji uporablja, ko ne moremo v prostoru držati razdalje 1,5 metra.

Zdravstveni sistem potrebuje zdravstvene delavce, to slišimo vsak dan, ta vlada pa ni naredila nič, da bi se ti lahko šolali. Določene vsebine se poučujejo na modelih v simulacijskih laboratorijih in nikakor se do sedaj ni bilo mogoče dogovoriti, da bi fakultete nadzorovano odprle vrata za te specifične pogoje. Stojijo cele generacije študentov zdravstvene nege in fizioterapije, verjetno tudi medicine in farmacije, o problemu sta obveščena oba resorna ministrstva, pa nič.

Sedaj, ko so dostopni hitri testi, bi lahko študente in profesorje pred izvedbo vaj testirali. Ne, tudi to ni dovoljeno. Še več, vlada je brez posveta s fakultetami, področno zbornico in razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno nego reševala kadrovsko krizo v zdravstveni negi tako, da je podelila kompetence diplomiranih medicinskih sester tudi tehnikom zdravstvene nege, o čemer sem bolj natančno pisala v prejšnji kolumni. Zdravstveni svet, kot najvišje strokovno telo v zdravstvu, na to sploh ni odreagiral. Enačenje srednješolske in visokošolske izobrazbe je izjemno nevarno in ima znanstveno dokazane negativne učinke na izide pri pacientih. Je vladi mar za paciente in njihovo varnost?

Doživeli smo pravi gerontocid v domovih za starejše, pustili, da se okužijo zaposleni in stanovalci, prepozno začeli s testiranjem, prepozno zagotovili zaščitno opremo v prvem valu, iz katerega se nismo naučili nič, saj so domovi bili prisiljeni problem epidemije v drugem valu ponovno reševati sami, v nemogočih pogojih dela so morali organizirati sive in rdeče cone. Če ni bilo mogoče bolnih preseliti v bolnišnice, bi morali vsaj zaščititi zdrave, jih začasno namestiti v kapacitete zdravilišč in tako preprečiti širjenje okužbe. Nič od tega se ni zgodilo, tudi ustrezno usposobljenega kadra iz zdravstva niso bili deležni. Priča smo bili pokroviteljskemu odnosu do starejših, besedičenju, da so ti okuženi starejši na koncu življenja, kršene so bile pacientove pravice na področju vnaprejšnjega triažiranja in še bi lahko naštevali. Imamo največ umrlih zaradi covid-19 v domovih za starejše na svetu. Odgovornosti ni prevzel še nihče.

Če bi vlada gradila na zaupanju, ustreznem prenosu informacij in razlagi ukrepov, priznala težavnost odločanja, storjene napake popravila in nepotrebne ukrepe nemudoma ukinila, bi lahko pridobila simpatije in sodelovanje. Tako pa tega ni naredila, ampak je bila vedno bolj agresivna do državljanov, poleg tega je izvajala pritiske na medije in aktivnosti rušenja pravne države.

V domovih je bilo pogosto slišati, da so okužbo v dom prinesli zaposleni brez simptomov, kar je bil izgovor za rigorozno prepoved obiskov. Spet ena od razlag, ki nima znanstvenih dokazov, oziroma je verjetnost asimptomatskega prenosa le 0,7-odstotna, kar pokaže meta analiza 54 raziskav objavljenih v reviji JAMA, avtorjev Madewell in sodelavci, objavljeno decembra 2020. Zato množično testiranje zdravih brez izdajanja karantenskih odločb, zapiranje šol na zalogo, maske na prostem, policijska ura, zapiranje v meje občine, prepoved gibanja na prostem in podobno nimajo nobenih učinkov na potek epidemije, imajo pa učinek na psihično, fizično, socialno in ekonomsko stanje posameznika.

Ključ: sledenje stikom in karantene

Ta vlada bi morala narediti le to, da bi vzpostavila kadrovske in materialne pogoje za sledenje okuženih, imela je dovolj časa celo poletje. Tako bi se epidemiološka stroka ustrezno organizirala in usposobila strokovnjake in študente medicine in drugih zdravstvenih smeri za sledenje okužb. V Nemčiji so med prvim in drugim valom množično usposobili visokošolske kadre zdravstvenih in drugih sorodnih smeri, kar je omogočilo sledenje okuženim.

Pri nas smo le slišali, kako malo epidemiologov imamo. Vendar za standardizirano sledenje ne potrebujemo epidemiologov, ampak sistematični pristop in nadzor epidemiologov nad delom ustrezno izobraženih izvajalcev sledenja po vnaprej pripravljenih standardnih protokolih sledenja okuženih. Ključnega pomena je namreč ravno sledenje in karantena vseh, ki so bili v stiku z okuženimi, zapora področja, kjer je prišlo do izbruha, dokler ta ni obvladan. Torej zapora posameznih podjetij, šol, domov, organizacij in poenostavitev izdajanja odločb. Sistemsko je bilo potrebno uvesti ukrepe za zaprte prostore, kot so redno zračenje, prečiščevanje zraka v izogib kapljičnemu in aerosolnemu prenosu. Ne bi smeli dovoliti, da so delodajalci izjeme, ki si ukrepe razlagajo po svoje, da bi dosegli ali celo presegli poslovne cilje na račun zdravja državljanov.

Ukrep, ki je nujen in ključen za spoprijemanje z epidemijo, je uvedba sledenja stikom in izdaja karantenskih odločb. Tako tudi svetujejo raziskovalci IBMI. Takoj je potrebno ukiniti ukrepe, ki k obvladovanju epidemije ne prinesejo ničesar, ker so represivni, neutemeljeni in podcenjujoči do državljanov. Vladno komuniciranje naj nadomesti empatično in ne pokroviteljsko informiranje in učenje, z uporabo posvetov in strokovnih razprav o ključnih preventivnih in zaščitnih ukrepih, ki jih državljani izvajamo doma, na delovnem mestu in dejavnostih izven doma.

Aktualna vlada je izgubila vso socialno moč, da bi lahko državljane pritegnila k sodelovanju in popravila vse komunikacijske zdrse ter večkrat izkazan represiven odnos do državljanov. Preveč je bilo podcenjevanja, obtoževanja, nedostojnosti glede uma državljanov, zato je edino kar lahko naredi in izkaže vsaj malo družbene odgovornosti do vseh umrlih in drugače prizadetih, da odstopi in prepusti državljanom, da izberejo politike, ki bodo v službi razvoja Slovenije. Predsednik države, na vrsti ste vi, manj se ukvarjajte z vašo všečnostjo in več z zdravjem državljanov.

Razočaranje pa ni le vlada. Razočaranje je tudi opozicija, ki bi z instrumentom interpelacij lahko pomembno prispevala k razjasnitvi neučinkovitih ukrepov in državljanom vlila upanje, da razmišljajo pravilno in da se jih zlorablja za politične cilje.

O avtorici:
Dr. Brigita Skela Savič je predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, sodeluje tudi v doktorskem študiju javnega zdravja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V pedagoški in raziskovalni naziv je izvoljena na Univerzi na Primorskem.

 

Vir: Necenzurirano.si - Vlada, ljudje ti ne zaupajo! #kolumna

Srebrna nit še vedno dobiva pisma in klice, da obiski oziroma socialni stiki v domovih starejših niso urejeni v dobro stanovalcev in sorodnikov in da so posledice socialne izolacije ter pomanjkanja kadra in neustrezne samo nujne oskrbe stanovalcev zaskrbljujoče. 
 
Zaradi preležanin prihaja tudi do sepse in smrti. 
 
Zato so vsi pozivi Srebrne niti v zadnjih letih  tudi po sistemskih spremembah več kot nujni! Preveč nepotrebnih smrti in preveč likanja podobe odgovornih!
V priloženem dopisu ponovno postavljamo vprašanja, na katera nismo dobili odgovorov, ki smo jih zastavili v zadnjem javnem pismu.
Prilagamo  odgovor MDDSZEM nanj in ponovna vprašanja.
 
V pričakovanju konkretnih odgovorov vas lepo pozdravljamo,
Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti
 

Arhiv novic