Javno pismo
Predsedniku Vlade RS
Ministru za zdravje
Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Varuhu človekovih pravic
Zagovorniku načela enakosti
NIJZ
Direktoricam in direktorjem domov starejših
Medijem
Žal ne obvladujete situacije v domovih starejših
V javnem pismu 6. 11. 2020 smo spraševali Res obvladujemo situacijo in naredimo dovolj za starejše?
Danes podatki kažejo, da je Slovenija pristala na prvem mestu na svetu glede okuženih oseb s COVID-19. Bolnišnice so že skorajda polne bolnih ljudi, v prostorih intenzivnih terapij je vsak dan več tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. V samem vrhu smo tudi po številu umrlih. Okužbe imamo že v več kot 90 odstotkih domov za starejše. Največ obolelih za COVID-19 umre v domovih.
Žalostno pa je predvsem dejstvo, da v domovih za starejše že več kot mesec dni velja prepoved obiskov sorodnikov in da o vplivu tega ukrepa na poslabšanje zdravja stanovalcev zaradi upada stikov in čustvenih odnosov s svojci ne govorimo. O poslabšanju zdravja stanovalcev nas namreč obveščajo sorodniki. Tudi že izvedene raziskave v Veliki Britaniji so potrdile povečano število smrti zaradi poslabšanja demence.
V Srebrni niti se pridružujemo predlogom tistega dela stroke, ki napoveduje testiranja. Testiranja vseh zaposlenih in stanovalcev – hitri testi - se morajo po zgledih iz tujine začeti takoj. Redno, na nekaj dni. Testirajo naj se sorodniki in prostovoljci, ki naj pridejo na pomoč zdesetkanemu kadru v domovih, ki pregoreva.
ECDC (Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni) je 15. septembra objavil smernice za testiranje, kjer je govora tudi o domovih. Predlagajo redno presejanje osebja na Covid-19 enkrat na teden ali na dva tedna.
Kaj še čakamo?
Srebrna nit že od prvega vala epidemije nenehno opozarja vse odgovorne, da bi morali narediti več, da bi zaustavili nepotrebne okužbe in umiranja, da bi bolj pomagali zaposlenim z dodatnimi kadri in seveda boljšim nagrajevanjem, pa vendar vlada tega še ni storila. Čeprav minister za delo ves čas zagotavlja, da »zadeve v domovih obvladujejo«, minister za zdravje pa se izgovarja, »da to ni njegov resor.«
»Nisem si nikdar mislil, da bom dočakal kaj takega, da bom ostal brez pomoči običajnega negovalnega osebja in povsem odvisen od direktorice, fizioterapevtke, delovne terapevtke, natakaric, vodje prehrane ter še nekaterih zaposlenih pri prehranjevanju in dežurnega tehnika pri toaleti in vstajanju v zaprtem sistemu, kjer mi ne sme priti blizu oziroma ne more pomagati nihče od zunaj. Osebje se trudi po najboljših močeh, kapo jim dol, ne upam si pomisliti, kaj bo v primeru izpada večjega števila zaposlenih,« nam je v pismu zaupal eden od mlajših stanovalcev v domu na ljubljanskih Fužinah. »Vsakega svojca razumem, da si želi do svojega starša ali partnerja ali sorodnika v domu, a zadeve so postale skrajno resne in zapletene. V teh izjemno težkih razmerah kot stanovalec doma pozivam vse ljudi dobre volje, da se ob vseh zaščitnih ukrepih in po testiranju odzovete na pomoč kot prostovoljci. Tu mislim predvsem na študente in dijake zdravstvene smeri, ki premorejo empatijo do starejših ljudi, za pomoč pri negi ali pri mnogih pomožnih opravilih.«
V Srebrni niti vsak dan dobivamo številne klice in pisma sorodnikov s prošnjami, naj pomagamo, saj se njihovega glasu preprosto ne sliši. Pravijo, da njihovi bližnji v nekaterih domovih preživljajo težke čase osamljenosti in zaprtosti po sobah, s prepovedjo gibanja znotraj, kaj šele zunaj doma. Prav tako že več kot mesec dni nimajo stikov z zunanjim svetom, brez domačega glasu ali objema. Vodstva domov bi lahko ob vsem upoštevanju varnostnih in zaščitnih ukrepov ter hitrih testov omogočila več stikov stanovalcev s pomočjo prostovoljcev, ali sorodnikov. Zgledi nekaterih evropskih držav kažejo, da je to mogoče.
Vsekakor pa je vsem umirajočim treba omogočiti obiske sorodnikov in dostojno slovo od življenja brez nepotrebnih bolečin. Kako je urejeno to področje, ob tako hudem pomanjkanju zdravstvenih delavcev v domovih za starejše, je še vedno odprto vprašanje?
Prav tako v Srebrni niti zagovarjamo stališče, da bi lahko zdrave stanovalce domov starejših preselili v hotele ali zdravilišča (kjer bi pri oskrbi pomagali obstoječi kadri iz teh ustanov), okuženi pa bi lahko ostali v domovih, kjer bi zanje še vedno dobro poskrbeli, ali pa bi jih prepeljali v bolnišnice, če bi se jim zdravstveno stanje poslabšalo.
Veliko ljudi je v tem trenutku pripravljeno pomagati, samo vodstva (in država) morajo narediti korak naprej. Nikakor se ne strinjamo z izjavami, da odgovorni »obvladujejo razmere«; v domovih starejših, število okuženih in smrti namreč kaže, da ne.
Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti
