Novice

Podpisane organizacije v celoti zavračamo predloga dveh ključnih pravilnikov za Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ju je pripravilo Ministrstvo za zdravje. Predloga vsebujeta številne sporne določbe, ki so bile zavrnjene že ob samem sprejemanju zakona, Ministrstvo za zdravje pa jih kljub nasprotovanju strokovne javnosti in obljubam, da bodo prejete pripombe upoštevali pri pripravi pravilnikov, sedaj poskuša uveljaviti prek podzakonskih aktov. Zahtevamo pripravo novih pravilnikov, ki bodo natančno in nedvoumno določili pravice uporabnikov, storitve, do katerih bodo ti upravičeni, cene storitev in način financiranja. Ker pravilniki, ki so potrebni za Zakon o dolgotrajni oskrbi, niso bili sprejeti v zakonsko predpisanem roku (do 18. marca 2022), predlagamo zamik njegovega izvajanja.

Predlog Pravilnika o minimalnih prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih, obsegu posteljnih zmogljivosti in ceni standardne nastanitve ter prehrane pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji v javni mreži dolgotrajne oskrbe ureja področja, ki presegajo v zakonu določena pooblastila, kar bi lahko bilo ustavno sporno. Prav tako arbitrarno določa najvišje cene namestitve, ki so nižje od obstoječih in nikakor ne bodo pokrile stroškov izvajanja storitev.

Čeprav Ministrstvo za zdravje ni pristojno za določanje cen v socialnovarstvenih zavodih, je v predlogu pravilnika določilo, da bo lahko najvišja mesečna cena standardne namestitve znašala največ 90 odstotkov zagotovljene pokojnine za polno pokojninsko dobo brez odkupa. Določba je arbitrarna in ne upošteva niti najbolj osnovnih načel stroškovno utemeljenega določanja cen storitev. Predstavlja velik korak nazaj od uveljavljene prakse, pri kateri se cene oblikujejo glede na stroške dela, stroške materiala in storitev, stroške amortizacije, stroške investicijskega vzdrževanja in stroške financiranja. Pravilnik ne odgovori na vprašanje, kako se bo pokrivala razlika med tako arbitrarno določeno ceno in dejanskimi stroški, ki bodo nastajali pri zagotavljanju standardne namestitve.

Socialnovarstveni zavodi že dlje časa opozarjajo, da so nekateri stroški pri oblikovanju cen ovrednoteni prenizko, predlog pravilnika pa bi razmere še poslabšal. Po aktualnih podatkih znaša povprečna mesečna cena oskrbe kategorije I pri izvajalcih 714 evrov, po predlogu pravilnika pa bi bila omejena na največ 588,38 evra. Izvajalci pri zagotavljanju oskrbe kategorije I že danes ne pokrijejo vseh stroškov.

Prav tako nasprotujemo potrditvi predloga Pravilnika o storitvah dolgotrajne oskrbe, ki ne zagotavlja varne in kakovostne zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe ter ne ohranja človeškega dostojanstva uporabnikov. Določa odločno premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako je prenizka predvidena pogostost izvajanja večine storitev.

Če bodo pravilniki, ki jih je doslej pripravilo Ministrstvo za zdravje, uveljavljeni v obstoječi obliki, se bo nujno znižala kakovost življenja in raven oskrbe, ki jo socialnovarstveni zavodi zagotavljajo uporabnikom. Prav tako bo treba številne storitve, ki jih uporabniki nujno potrebujejo, izvajati v obliki plačljivih dodatnih storitev. Nesprejemljivo in nedopustno je, da bi z novim zakonom in pravilniki naredili velikanski korak nazaj v ravni storitev za starejše v Sloveniji.

Za Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost:
Biserka Marolt Meden, predsednica

Za Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije:
Monika Ažman, predsednica

Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:
Denis Sahernik, sekretar

Za Amnesty International Slovenije:
Nataša Posel, predsednica

Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Frančiška Ćetkovič, predsednica

Za Socialno zbornico Slovenije:
Vilko Kolbl, sekretar

Za Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas:
Nevenka Lekše, podpredsednica

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije ZDUS:
Vera Pečnik, podpredsednica

Za Sindikat zdravstva in socialnega varstva:
Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Za Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenije:
Štefanija Lukič Zlobec, predsednica

Za Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije:
Samo Rumež, predsednik skupščine

Človek ostane brez besed.

Spoštovani,

Hvala, ker ste nas spremljali.

UKC Ljubljana je organiziral že več etičnih posvetov, med katerimi je bil tudi posvet o evtanaziji.

Strokovni posveti so namenjeni predvsem našim zaposlenim, čeprav spremljanje omogočamo tudi vsem ostalim, ki jih tema zanima.

Zdravniki in zdravstveno osebje s pacienti bivamo in se pogovarjamo brez posrednikov, podnevi in ponoči, vsak dan, vse dni v letu. To je naše osnovno poslanstvo.

S spoštovanjem, 

prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica
Strokovna direktorica

Univerzitetni Klinični center Ljubljana
T: 01 522 5151
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Namen pričujočega pisma je izraziti protest Srebrne niti nad načinom vodenja strokovnega posveta o evtanaziji v UKCL 8.4. 2022.

Če povzamem, ne ugovarjamo nobenemu referatu – nekateri so bili tehtni in so nam dali misliti – ugovarjamo načinu vodenja posveta, ki je ZPPKŽ diskvalificiral, ne da bi ga pred tem pošteno predstavil. Lahko sprejmemo in živimo z dejstvom, da aktualno vodstvo UKCL (poleg generalnega direktorja je bila na njem največ pri besedi strokovna direktorica UKCL prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, ki je poleg dveh referatov imela tudi uvodni nagovor) zavrača legalizacijo pomoči pri končanju življenja, ne moremo pa sprejeti tega, da 'prispeva' k javni razpravi o ZPPKŽ tako, da onemogoča njegovo predstavitev in nesočutno utiša glas pacientov, ki mislijo drugače. Tudi pacienti UKCL imajo svoje poglede na evtanazijo, le do besede ne smejo. Zakaj že?

Z načinom vodenja posveta je vodstvo naše najodličnejše zdravstvene ustanove z besedo in dejanjem jasno sporočilo, da zavrača odprto in argumentirano javno razpravo o možnosti uzakonitve pomoči pri končanju življenja in da bolniki njihovih intenzivnih oddelkov ne smejo razpravljati s svojimi zdravniki o vprašanjih medicinske etike. To zavračanje je v demokratični javnosti nesprejemljivo in zato še enkrat pozivamo UKCL k objavi celotnega posnetka posveta.

Celotno pismo v priponki.

Lep pozdrav

Biserka Marolt Meden

predsednica Srebrne niti

 Srebrna nit - protestno pismo UKCL evtanazija april 02283.81 KB

Spoštovani

Predzadnjo jesen, 10. 10. 2020 je bil ustanovljen Urad za demografijo, ki ga je v aprilu letos, spet tik pred volitvami, slavnostno odprl predsednik Vlade. Ko beremo, kdo vse je tam zaposlen, ni to niti približek urada za demografijo, kot ga potrebujemo, smo si ga želeli in ga pričakujemo. Gre samo še za en primer organa, kjer vladajoče stranke koalicije, predvsem najmočnejša SDS, vanj umeščajo svoje strankarske kadre, med katerimi je težko najti osebe s primernimi (kaj šele dobrimi) strokovnimi in zaposlitvenimi referencami za delo na področjih urejanja medgeneracijskih razmerij, predvsem pa urejanja nezavidljivega položaja blizu 430.000 ljudi, starejših od 65 let.

Ugotovitve Srebrne niti, večkrat predstavljene javnosti, tudi v zadnjih mesecih predstavljene političnim odločevalcem, so – žal – nespremenjene in še vedno držijo. Ponovno je starejša populacija potisnjena na obrobje družbe, noben državni organ se sistematično in celovito ne ukvarja z njo. Razmere na tem področju jasno izkazujejo in potrjujejo potrebo po ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše, ki bo v celoti in s kontinuiteto delovanja odgovorno za ta del prebivalstva Slovenije.

V Srebrni niti tako še vedno vztrajamo pri zahtevi po samostojnem ministrstvu za starejše v Republiki Sloveniji. Volitve 24. aprila 2022 so mejnik, ko pričakujemo, da bodo utemeljena pričakovanja glede njegove ustanovitve zapisana v skorajšnji koalicijski pogodbi političnih strank, ki jim bo volilno telo podelilo mandat in ki bo novo vlado RS zavezala k udejanjenju te zahteve.

Več v priponki.

SN javno pismo Komu je namenjen urad za demografijo 20. 4.88.32 KB

Lepo vas pozdravljamo.

Biserka Marolt Meden,

predsednica Srebrne niti

Slovensko sociološko društvo vabi na okroglo mizo

O smislu politične korektnosti v znanosti: problem naslavljanja starih ljudi.

Okrogla miza bo potekala v sredo, 20. aprila 2022 ob 17.00 v Trubarjevi hiši literature in
na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi

(Meeting ID: 951 8295 4493).

Čeprav so izrazi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju prikladni, lahko ljudi nehote stereotipizirajo. V znanstveni literaturi se za oznako ljudi, starejših od 60 let, pogosto uporabljajo izrazi kot so stari ljudje, starejši odrasli, seniorji, ostareli in starostniki. V zadnjem času so se v slovenski javnosti pojavile kritike, da nekateri od naštetih izrazov bolj kot drugi zamegljujejo heterogenost ljudi v zadnjem življenjskem obdobju. Ker sociološka skupnost starost postavlja v samo središče svojega raziskovanja, je pomembno, da se razpravo razširi s sociološkim pogledom. Na pogovoru se bomo vprašali, kako je s sociološkega zornega kota najbolj smiselno naslavljati stare ljudi, iz kje izhaja potreba po uvajanju »mehkejših« izrazov in razmislili o potencialnih nevarnostih uporabe politično korektnih izrazov v znanstvenih besedilih.

Na okrogli mizi bodo sodelovale_i:

dr. Monika Kalin Golob,
dr. Dušana Findeisen,
Biserka Marolt Meden in
Otto Gerdina.

Okroglo mizo bo povezovala dr. Jasna Mikić Ljubi.

Vabljene_i.