Colors: Purple Color

V Mariboru je bila 15. 6. 2021 - na Mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi -   organizirana dobro obiskana okrogla miza Srebrne niti z naslovom: »Kaj želimo starejši«, s poudarkom na Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Ključno sporočilo snovalcem le tega je, da ne bomo dovolili, da tako pomemben zakon nastaja (po skoraj 20 letih čakanja) brez upoštevanja pripomb in predlogov tako stroke kot starejših. Zahtevamo, da se upoštevajo pripombe številnih strokovnjakov in združenj, tudi Srebrne niti, saj jih sedanji predlog zakona ne upošteva v zadostni meri; zakon je brez vključitve sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe nesprejemljiv. Je pa tudi v celoti pomanjkljiv, neberljiv, nerazumljiv in škodljiv, zlasti vsebinsko. Pomembna področja, ki bi jih moral urejati zakon, ne smejo biti prepuščena podzakonskim aktom, ki jih sprejemata ministra še vedno dveh ministrstev, kar se je izkazalo kot slabo. Srebrna nit še vedno vztraja na samostojnem ministrstvu za starejše.

Okrogle mize sta se udeležila tudi predstavnika obeh ključnih ministrstev Andrej Grdiša, v. d. direktorja direktorata za starejše z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Bogdan Tušar, v. d. direktor Direktorata za razvoj zdravstvenega sistema pri Ministrstvu za zdravje. 

Ena ključnih govornic je bila poleg predsednice Srebrne niti Biserke Marolt Meden tudi Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Srebrna nit z jasnim in glasnim opozarjanjem zahteva dober zakon in ne namerava odnehati s temi akcijami in vsi prisotni predstavniki različnih NVO in izvajalcev ter zainteresirane javnosti so se strinjali z nadaljnjimi aktivnostmi v in pred Državnim zborom, če bo zakon brez socialnega dialoga prišel v Državni zbor. Ponudili pa so vso pomoč pripravljalcem zakona, da ga izboljšajo in pošljejo pred poslance celovit in dober zakon. 

Pripada nam soodločanje, saj se brez starejših ne more odločati o starejših.


 pdfDopis - Varuh127.55 KB24/06/2021, 22:41

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje okrog sprejemanja Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO). Kljub dolgoletnemu neurejenemu področju DO menimo, da je ZDO v sedanji vsebini, pripravljen v veliki naglici, (kar je stalnica delovanja te vlade), nedorečen in ne bo zadovoljivo uredil problematike starejših, ki ji je pretežno namenjen.

Osnutek predloga zakona z datumom 10. junij 2021 je še bolj nesprejemljiv, pomanjkljiv in nedodelan kot tisti z datumom 21. avgust 2020.

Kljub sicer kratki, a intenzivni javni razpravi v letu 2020 in številnim pripombam, ki jih je posredovalo kar 68 različnih strokovnih združenj in nevladnih organizacij, je bilo upoštevanih le malo pripomb.

Ključne pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti pa vejejo iz celotnega osnutka, ki se ne opredeli do financiranja na način uvedbe novega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (to naj bi urejal poseben zakon), daje prednost tržni naravnanosti, privatizaciji oskrbe in nalaga bremena družini. Država namreč ne bo zagotovila ustrezne javne mreže, v kateri naj bi bile kakovostne storitve dolgotrajne oskrbe enako dostopne vsem, ne glede na debelino denarnice. Ni opredeljena javna mreža v odnosu do koncesionarjev, premalo jasno so opredeljene pravice uporabnikov, osnovni standardi in normativi oskrbe, doplačevanje, vrste storitev, kadri, ki storitve izvajajo …

Neprofitnost ni nedvoumno opredeljena. Koncesije naj bi veljale 40 let. Vprašljiv (previsok) je vstopni prag za upravičenost do storitev DO. Ni možnosti izbire, oziroma pogodba z več izvajalci. Problematičen je denarni prejemek.

Vse preveč pomembnih, a v razpravi označenih kot vprašljivih rešitev je v zakonu izpuščenih in prepuščenih posebnemu zakonu in pravilnikom, ki jih bosta sprejemala ministra.

Spet nastopata oba pristojna ministra: za zdravje in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; kot v vseh prejšnjih, skoraj 20-letnih poskusih ureditve področja, ostaja delitev na dva resorja, kar se je izkazalo za slabo. Pri tem se je vse ustavilo, tudi verzija v letu 2020, ko so sprejetje zakona že javno napovedali in čez teden dni umaknili (MDDSZEM) zaradi nestrinjanja ene od političnih strank (NSi) s financiranjem.

Če govorimo o integriranih zdravstveno-socialnih storitvah, naj bo za celotno področje odgovorno enotno novo ministrstvo za starejše.

Nedorečeno je tudi področje kakovosti in nadzora.

Vsekakor ostaja vprašljiv vpliv uporabnikov v sestavi svetov zavodov, v katerih ima večino ustanovitelj – beri: trenutna politika in koncesionarji še vedno niso dolžni oblikovati svetov zavodov, kar je nesprejemljivo. Odgovor/obrazložitev pripravljavca zakona, da ne bodo posegali v zakon o gospodarskih družbah, je smešen.

Uporabniki – stanovalci - morajo imeti ob zaposlenih, stroki in lokalnem okolju sorazmeren vpliv na delovanje in življenje zavoda.

Ravno tako morajo imeti uporabniki dolgotrajne oskrbe vpliv v strokovnem svetu – v Srebrni niti zagovarjamo institut varuha/zagovornika starejših.

Nejasno so opredeljene pristojnosti države in občin pri pomoči na domu. Tudi o institutu oskrbovalca družinskega člana bi bilo treba marsikaj bolj natančno opredeliti.

Osnutek izpušča definicijo neformalne, formalne in nevarne oskrbe in premalo pozornosti namenja oskrbi, ki jo imajo starejši, ki prejemajo denarni prejemek. Vse preveč je revščine in posledično nasilja nad starejšimi ter sive ekonomije oziroma dela na črno. S tem zakonom se to lahko še poveča.

Zelo vprašljivo pa so oblikovani tipi institucionalne oskrbe – način opravljanja DO ( stran 65, verjetno 59. člen): bivalne enote, oskrbni domovi in negovalni domovi. Obstaja velika nevarnost preseljevanja stanovalcev iz enega tipa v drugega, kar je popolnoma nesprejemljivo.

Znano je, da se za bivanje v instituciji odločajo posamezniki, ko potrebujejo tako socialno kot zdravstveno oskrbo, zato morajo biti vsi tipi/načini oskrbe organizirani na način, da kar najbolj enostavno, strokovno, kakovostno, humano, tudi ekonomično vse to zagotovijo.

Pomanjkljivo je opredeljeno tudi usposabljanje in izobraževanje izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe na različnih nivojih.

Zakon je še vedno popolnoma neberljiv oziroma nerazumljiv za povprečnega uporabnika, ki ne bo znal izluščiti, katere so njegove pravice in kako jih lahko koristi.

Biserka Marolt Meden
Predsednica Srebrne niti

Odvijala se bo v torek, 15. junija 2021 ob 17. uri

v Glazerjevi dvorani

Univerzitetne knjižnice Maribor, Gospejna ulica 10.

Po napovedih vlade se sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi približuje.
Menimo, da tako pomemben zakon, ki je namenjen pretežno starejšim, ne more mimo tistih, ki jih to najbolj zadeva. Zato sklicujemo OKROGLO MIZO - posvet o predvidenih vsebinah ter pričakovanjih in zahtevah starejših.

Uvodne besede bosta podali Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije in Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti.
K razpravi vabimo ključne deležnike in zainteresirano javnost.

Lep pozdrav

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti


Vabljeni:
Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – ZDMSBZTS
Socialna zbornica Slovenija
Zveza društev upokojencev Slovenije
Parlamentarne stranke
Spominčica – Alzheimer Slovenija
Amnesty International Slovenija
F3ŽO
Zainteresirana javnost

Sorodniki in tisti, ki skrbijo za koga z demenco, lahko naročijo brezplačen priročnik "RESje potrebujemo/jo pomoč"  na telefon 041 694 360 ali email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
​Priročnik je namenjen predvsem svojcem oseb z demenco in tistim, ki se tako ali drugače srečujejo s problemi, ki jih prinese demenca. Poleg praktičnih nasvetov, kako urediti vsakdanje življenje, so v njem vsebine, ki bodo zanimive tudi za tiste, ki še nimajo demence, tiste, ki se demence bojijo in bi radi kaj storili za svoje mentalno zdravje. Nekaj malega boste v njem našli tudi o empatiji, čustveni in socialni inteligenci, ki je za skupno življenje nas ljudi tako pomembna.

Uresničujemo obljube o krepitvi socialne države, smo analizirali ukrepe, ki so pomembni za starejše v času epidemije, priznali napačne odločitve  in smo pripravljeni na nove izzive brez diskriminacij in kršenja človekovih pravic?

 

VABILO

Vabimo vas na novinarsko konferenco, na kateri bomo predstavili:

 

  1. Odločbo MDDSZEM z dne 12. 5. 2021 o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost na področju VARSTVA PRED DISKRIMINACIJO ALI  VARSTVA ČLOVEKOVIH PRAVIC
  2. Aktualni trenutek na področju skrbi za starejše (zakon o dolgotrajni oskrbi, koncesije, kadrovski normativi, stanje v domovih starejših)
  3. Zahteva za večji vpliv uporabnikov in manj vpliva politikov na upravljanje domov za starejše (javno pismo), zahteva za samostojno ministrstvo za starejše ter varuha starejših
  4. Napoved strokovnega posveta/okrogle mize Srebrne niti
  5. Vprašanja novinarjev in novinark.

Novinarska konferenca bo v sredo, 26. maja 2021, ob 11.55 uri

v prostorih Doma Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, v Mariboru.

Z vami bomo članice in člani Izvršnega odbora Društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost, predsednik Nadzornega odbora in direktor Doma Danice Vogrinec mag. Marko Slavič.

Lep pozdrav,

Biserka  Marolt Meden,
predsednica Društva Srebrna nit 

Predsednik vlade RS
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister za zdravje
Zagovornik načela enakosti
Varuh človekovih pravic
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Mediji

 

Spoštovani!

V Srebrni niti ocenjujemo, da so starejši upravičeni do večjega vpliva na delovanje domov starejših (v nad. DSO). Stanovalci kot uporabniki in plačniki storitev v DSO morajo postati vsaj enakopravni in enakovredni, če ne najpomembnejši odločevalci v domovih  in morajo imeti neposredni vpliv na vse odločitve v DSO. V primerih, ko stanovalci niso več sposobni odločanja, naj to vlogo prevzame njihov sorodnik oziroma skrbnik.

Sedanja zakonska ureditev delovanja organov zavoda, ki temelji na zastarelem in nikoli dodelanem Zakonu o zavodih iz leta 1991, je neprimerna za področje socialnega, še posebej pa domskega varstva. Uporabniki niso več pasivni prejemniki določenih storitev in pravic, temveč tudi naročniki ter plačniki, zato je prav in nujno potrebno, da se njihov vpliv na odločanje v domovih poveča. Dodatno je vse več uporabnikov domov nameščenih v zasebna podjetja koncesionarjev, kjer jim niti  zakon niti  koncesijska pogodba ne zagotavljata pravice do soodločanja pri upravljanju.

Želimo si depolitizacije domov starejših. Sedanja praksa kaže, da so tako direktor kot predstavniki ustanovitelja in lokalne skupnosti v svetih zavodov (domov starejših) praviloma izbrani in postavljeni na podlagi politične pripadnosti in ne zaradi strokovnosti, izobrazbe, izkušenj ali vsaj izkazane empatije do področja, ki bi ga vodili. Predstavniki ustanovitelja so v svetih zavodov vedno v večini: njihovo število presega skupno število predstavnikov zaposlenih, lokalne skupnosti in uporabnikov. To pomeni, da je politika in ne stroka glavni odločevalec pri upravljanju in delu zavoda (doma), zaposleni  ali uporabniki, ki so jim  storitve namenjene in jih tudi plačujejo, pa so postavljeni na stranski tir. Takšni sveti zavodov so farsa, skozi katero politika legitimira svoje trenutne interese.

Vztrajamo pri našem predlogu o tripartitni sestavi svetov zavodov,  s tretjino predstavnikov ustanovitelja in lokalne skupnosti, tretjino zaposlenih in tretjino uporabnikov oz. njihovih sorodnikov.

Vztrajamo pri spremembi Zakona o zavodih in posledično vseh ustanovitvenih aktih domov starejših, v katerih je potrebno skladno s potrebami sodobnega razumevanja opredeliti sestavo svetov zavodov, ki je nato definirana v statutu vsakega DSO.

Vsi DSO-ji bi morali imeti javno objavljeno  poimensko sestavo svetov zavodov, s kontaktom za možnost komunikacije uporabnikov z zavodom.  Tudi zapisi sklepov sej svetov zavodov bi morali biti objavljeni na spletni strani vsakega zavoda in na oglasni deski v DSO.

Želimo slediti praksi izobraževalnih ustanov, ki so s posebnimi zakoni že uspešno povečale vpliv stroke in uporabnikov storitev (dijakov, študentov in staršev) in eliminirale prevelik vpliv  politike:  

  • za predšolske ustanove in osnovne šole so predstavniki otrok v organih upravljanja starši,
  • v srednjih šolah: po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so opredeljeni 13-članski sveti zavodov, kjer so vključeni po 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov zaposlenih, 3 predstavniki staršev in 2 dijaka,,
  • v visokem šolstvu so študenti po Zakonu o visokem šolstvu v vseh vrstah zavodov vključeni z najmanj 1/5 predstavnikov (akademski zbor, senat, delovna telesa senata), imajo pa tudi svoje organe (študentski svet in delovna telesa ŠS v vsakem zavodu) - soodločajo lahko o vsem, tudi o delovnopravnih vprašanjih zaposlenih, o njihovem profesionalnem napredovanju, predvsem pa so izjemno pomemben dejavnik odločanja, ko gre za vprašanja pedagoškega procesa oz. študentov.

Pričakujemo,  da  boste v čim krajšem času pristopili k reševanju  zgoraj predstavljenih problemov in nas o tem obvestili.

Biserka Marolt Meden,
predsednica Srebrne niti

Arhiv novic